Z 11.04.2020 je pričel veljati Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije novega koronavirusa in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo se upravičencem odpira možnost oddajanja vlog za uveljavljanje pomoči. Vloge je mogoče oddati po elektronski poti.

Podjetjem, ki zaradi epidemije nimajo dovolj dela in so svoje zaposlene napotili na čakanje, bo država poravnala nadomestila plač za te zaposlene in tudi vse prispevke za socialno zavarovanje. Ukrep velja tudi za zaposlene, ki v tem času ne prihajajo na delo zaradi višje sile. Ta ukrep velja že od 13. marca, vloge pa sprejemajo na  Zavodu RS za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZZ) preko svojega portala za delodajalce.
Podjetje mora vlogo vložiti v osmih dneh od napotitve zaposlenih na čakanje. V koliko so zaposlene poslali na čakanje že pred uveljavitvijo zakona, pa morajo to storiti v osmih dneh od uveljavitve zakona, torej do 18. aprila. ZRSZZ bo nadomestila izplačeval mesečno v sorazmernem deležu.

Upravičenci do tega ukrepa so vsi delodajalci s sedežem v Sloveniji z izjemo finančnih družb in zavarovalnic ter proračunskih uporabnikov z več kot 70 % deležem prihodkov iz javnih sredstev. Biti morajo redni plačniki davkov in ne smejo biti v postopku stečaja. Pogoj je, da so njihovi prihodki v prvem letošnjem polletju za 20 % manjši kot v enakem obdobju lani, v letošnjem drugem polletju pa ne več kot za 50 % višji kot v enakem obdobju lani. Če niso poslovali v vsem letu 2019, veljajo drugačni pogoji.

Nekatera podjetja so svoje zaposlene poslala na čakanje že po zakonu o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov, ki je začel veljati 29. marca.  Na ZRSZZ tem podjetjem svetujejo, naj novih vlog ne vlagajo, ker bodo pa njihove že oddane vloge obravnavali zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije novega koronavirusa in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo , ki je za delodajalce ugodnejši.

Za tiste zaposlene, ki v času epidemije delajo in prejemajo plačo, bo država v aprilu in maju plačala prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Delodajalci jim morajo izplačati mesečni krizni dodatek v višini 200,00 €, ki je oproščen vseh davkov in prispevkov. Krizni dodatek se tudi ne všteva v letno odmero dohodnine. Pogoj je, da delavčeva zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače (3 x 940,58 €). Tudi ta ukrep velja od 13. marca. Tem delodajalcem za oprostitev plačila prispevkov ni treba oddati nobene vloge.

Samozaposleni bodo upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka in oprostitve plačila socialnih prispevkov in bodo lahko od 14. aprila dalje vlagali izjave o vsaj 25 % zmanjšanju prihodkov v marcu v primerjavi s februarjem ali vsaj 50 % zmanjšanju prihodkov v aprilu ali maju v primerjavi s februarjem.
Zakon določa višino temeljnega dohodka, 350 € za marec ter po 700 € za april in maj, in sicer za tiste, ki so opravljali dejavnost najmanj od 13. marca do uveljavitve zakona. Pomembno je, da niso davčni dolžniki. Izjavo, da zaradi epidemije novega koronavirusa ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, bodo morajo oddati prek informacijskega sistema Finančne uprave RS eDavki, bodisi preko računalnika ali mobilne aplikacije.

Do pomoči so upravičeni tudi tisti, katerih samozaposlitev je njihova edina podlaga za vključitev v obvezno socialno zavarovanje. Mesečni temeljni dohodek bo izplačevala finančna uprava, in sicer je prvo izplačilo predvideno 25. aprila, za tiste, ki bodo izjavo vložili do 18. aprila. Skrajni rok za vložitev izjave je sicer 31. maj.

Metka Kovačič, SPOT svetovanje Savinjska

Vir:

• https://www.uradni-list.si/_pdf/2020/Ur/u2020049.pdf
• https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/dnevne-novice/261758

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

Slovenski podjetniški sklad, je ponovno odprl dva vavčerja, in sicer:

–          Vavčer za digitalni marketing in
–          Vavčer za pripravo digitalne strategije.

Na razpis se lahko prijavijo podjetja iz vzhodne kohezijske regije.

Pri vavčerju za pripravo digitalne strategije je postavljen nov pogoj, in sicer se lahko na razpis prijavijo podjetja z najmanj 5 zaposlenimi.

Objavljamo seznam ponudnikov na območju Obsotelja in Kozjanskega.

Seznam sproti dopolnjujemo.

Na spletni strani FURS so objavljena najpogostejša vprašanja in odgovori na davčnem področju za blažitev posledic koronavirusa.

S klikom na spodnjo povezavo boste prišli do dokumenta (dokument se posodablja):

https://www.fu.gov.si/drugo/pogosta_vprasanja_in_odgovori_o_ukrepih_na_davcnem_podrocju_za_blazitev_posledic_koronavirusa/novica/pogosta_vprasanja_in_odgovori_o_ukrepih_na_davcnem_podrocju_za_blazitev_posledic_koronavirusa_9979/ 

Vabilo je namenjeno slovenskim podjetjem, ki razvijajo nove napredne tehnologije, podjetja z visoko inovativnimi tehnologijami, ki imajo možnost da zagotovijo nove, revolucionarne zmogljivosti, ki bi pomenile prednost pred nasprotniki in zapolnitve vrzeli v potrebah kritičnih misij do leta 2028.

Področja, ki jih zanimajo: AI, machine learing, avtonomne rešitve, biotehnologija, kibernetske tehnologije, usmerjena energija, v celoti povezana komanda, komunikacije in kontrola, hipersonika, mikroelektronika, kvantumske tehnologije, vesolje, 5G…
Več informacij je zapisano v depeši (VWA200354) in na povezavi:
https://beta.sam.gov/opp/105b78efe5624282890cb88d8f2e66ae/view?keywords=dtep&sort=relevance&index=&is_active=true&page=1

Rok za prijavo podjetij: 30.4.2020 do 17.00 EDT
Prijava na naslov: osd.pentagon.ousd-atl.mbx.rrto-innovation@mail.mil

Med velikonočnimi prazniki plačilni promet vsako leto miruje. Zato je Finančna uprava RS (FURS) znova opozorila, da se obveznosti, ki zapadejo v petek, 10. aprila, ne prenesejo na naslednji delovni dan. Te bodo pravočasno poravnane le, če bodo plačane v četrtek, 9. aprila.

To je letos pomembno v luči pridobitve izredne pomoči zaradi koronavirusa.

Več: https://www.fu.gov.si/

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je na svoji spletni strani objavil kako lahko delodajalci na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvu uveljavljajo odsotnosti z dela zaradi zdravstvenih razlogov in odsotnost z dela zdrave osebe.

ODSOTNOST Z DELA ZARADI ZDRAVSTVENIH RAZLOGOV

1. Nadomestilo v breme ZZZS od prvega dne začasne nezmožnosti za delo (56. člen ZIUZEOP) zaradi bolezni ali poškodbeNa podlagi Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo(v nadaljnjem besedilu: ZIUZEOP), ki je skladno z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljnjem besedilu: ZZVZZ) ima zavarovana za pravico do nadomestila plače, pravico do nadomestila plačeod 1. dne začasne zadržanosti od dela v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS). Pravica do nadomestila plače v breme ZZZS pripada zavarovancem od uveljavitve ZIUZEOP (11. 4. 2020) do prenehanja razlogov za začasno zadržanost od dela, oziroma najdlje do prenehanja razlogov za ukrepe iz tega zakona, kar ugotovi Vlada RS s sklepom, a ne več kot do 31. maja 2020.Gre za nadomestilo zaradi nezmožnosti za delo (bolezen, poškodba izven dela, poškodba po tretji osebi izven dela, poškodba pri delu, poklicna bolezen), ki ga je do uveljavitve ZIUZEOP moral do 30. delovnega dne izplačati delodajalec ali samostojni zavezanec v svoje breme. Nadomestilo plače izplača delodajalec, ki dobi izplačano nadomestilo povrnjeno od ZZZS najkasneje v 60. dneh po predložitvi zahteve za povračilo. V primeru samostojnih zavezancev (npr. kmetje, samostojni podjetniki) nadomestilo plače izplača ZZZS najkasneje v 30. dneh po predložitvi zahteve za izplačilo nadomestila. Zahtevo je potrebno vložiti v elektronski obliki pri ZZZS najpozneje do 30. septembra 2020.

   Za osebo v delovnem razmerju za prvih 30 delovnih dni višino nadomestilo plače določa Zakon o delovnih razmerjih, za samostojnega zavezanca pa se nadomestilo od prvega dne dalje obračuna skladno z ZZVZZ. Od 31. delovnega dne dalje se nadomestilo plače tako za osebo v delovnem razmerju kot za samostojnega zavezanca obračuna skladno z ZZVZZ.

   2. Izolacija kot razlog začasne nezmožnosti za delo

   V kolikor je zavarovanec začasno zadržan od dela v breme ZZZS zaradi razloga »08 – Izolacija« (velja od 01.04.2020 dalje), v primerih, če so pri njem prisotni:
   – znaki bolezni za COVID-19 + pozitiven bris;
   – znaki bolezni za COVID-19 + bris ni bil opravljen + prisotnost COVID-19 v družini;
   – znaki bolezni za COVID-19 + bris ni bil opravljen + prisotnost COVID-19 v skupnosti (npr. na delovnem mestu) + velika verjetnost prenosa.

Izbrani osebni zdravnik lahko kot razlog začasne zadržanosti od dela opredelil izolacijo (razlog 08 – izolacija) ne le pri osebah, ki imajo potrjeno okužbo z novim koronavirusom oziroma so zboleli za COVID-19, temveč tudi pri (obolelih) osebah, ki:

• imajo respiratorno obolenje pa niso bili testirani in
• če izbrani osebni zdravnik hkrati ugotovi, da je bil posameznik v nekem (bolj) intenzivnem stiku z osebo, ki je obolela za COVID-19 (npr. družinski član, ipd.). V slednjem primeru epidemiološka stroka predlaga zavarovancu odreditev ukrepa izolacije v trajanju 14 dni (ki se bo po tem času končal oziroma v primeru razvoja bolezni in potrjenega virusa nadaljeval do ozdravitve).

V primeru izolacije je zavarovanec upravičen do nadomestila v višini 90% od osnove, pri čemer se nadomestilo že od prvega dne zadržanosti od dela izplača v breme ZZZS.

3. Poškodba pri delu – okužba na delovnem mestu

V kolikor pride do okužbe z novim koronavirusom COVID-19 na delovnem mestu (npr. okužba zdravstvenega delavca, ki je opravljal svoje delo na oddelku, kjer se zdravijo pacienti s COVID-19, ali policista, ki je opravljal svoje delo na mejni kontroli in se je tam okužil), in nato zavarovanec zboli za COVID-19, je razlog začasne nezmožnosti za delo »04 – Poškodba pri delu«. V tem primeru gre za obolenje, ki je posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela. Takšno obolenje pa se, skladno s 3. alinejo 66. člena ZPIZ-2, šteje za poškodbo pri delu. V tem primeru je potrebna tudi ustrezna prijava poškodbe pri delu s strani delodajalca (npr. pisna izjava delodajalca, obrazec ER-8). Zdravnik opredeli kot razlog začasne nezmožnosti za delo »04 – Poškodba pri delu”, zavarovanec pa je upravičen do nadomestila v višini 100% od osnove, pri čemer tudi nadomestilo za prvih 30 delovnih dni zavarovancu izplača delodajalec v breme ZZZS oz. proračuna RS.

4. Nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe v času čakanja na delo ali odsotnosti zaradi višje sile (27. člen ZIUZEOP)

V kolikor je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo nezmožen za delo ali to postane med trajanjem začasnega čakanja na delo ali v času odsotnosti zaradi višje sile, pridobi pravico do začasne zadržanosti za delo na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju (posledično prejme tudi nadomestila plače). V tem času pa se nadomestilo plače, ki bremeni delodajalca (zaradi čakanja na delo ali višje sile) ne izplačuje, saj delavec prejema nadomestilo v breme ZZZS. Če je delavec na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju začasno zadržan od dela s skrajšanim delovnim časom, se mu nadomestilo plače, ki bremeni delodajalca (zaradi čakanja na delo ali višje sile), izplačuje v sorazmernem delu (glede na preostali delovni čas, ko ni v bolniškem staležu).

Gre za začasni ukrep, po katerem je v času trajanja ukrepov po ZIUZEOP začasna zadržanost od dela s pravico do nadomestila plače v breme ZZZS primarni razlog odsotnosti (če je zavarovanec hkrati razporejen na čakanje na delo oziroma odsoten z dela zaradi višje sile).

ODSOTNOST Z DELA ZDRAVE OSEBE

Osebe, katere nimajo pravice do začasne zadržanosti od dela in nadomestila plače v breme ZZZS pa so:

• zdrave osebe, ki ne morejo delati iz razlogov »nezdravstvene« narave (npr. varstvo otrok, nedelovanje javnega prevoza),
• zdrave osebe v primeru karantene, ki jo z odločbo odredi minister za zdravje na predlog NIJZ, ki so bile ali za katere se sumi, da so bile v stiku z nekom, ki je zbolel, in katerim se omeji svobodno gibanje in določijo obvezni zdravstveni pregledi,
• osebe, pri katerih so prisotne kronične bolezni, brez znakov bolezni za COVID-19.

V kolikor, posamezen zavarovanec sodi v t.i. rizično skupino zaradi raznih kroničnih bolezni (npr. srčno žilne bolezni, sladkorna bolezen, visok pritisk, ipd.), ni podlage za odreditev bolniškega staleža samo zaradi dejstva, da ima navedene bolezni, in bi bil v primeru okužbe lahko rezultat zdravljenja slabši. Posamezni družinski zdravniki izdajajo tem osebam različna potrdila, ki pa ne nadomeščajo bolniškega lista in se lahko uporabijo za urejanje razmerij med delavcem in delodajalcem.

Zdrava oseba morebitno odsotnost z dela ureja v dogovoru z delodajalcem, skladno z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) in interventnimi zakoni, ki veljajo za čas epidemije COVID-19.

Metka Kovačič, SPOT svetovanje Savinjska

Vir: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (http://www.zzzs.si/zzzs/internet/zzzs.nsf/o/55F91A45343677D6C125852D00303245)

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

NAMEN IN CILJ RAZPISA

V okviru kredita SID Banka zagotovi sredstva, ki jih lahko nameni kreditojemalec, na katerega poslovanje je vplival izbruh epidemije COVID-19 ali proizvaja proizvode oziroma opravlja storitve, potrebne za zdravljenje in preprečevanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19.

UPRAVIČENCI

Kredit je prioritetno namenjen velikim podjetjem, lahko pa ga prejmejo tudi mala in srednje velika podjetja.

• Družba z isto davčno številko posluje najmanj 2 leti in je imela v zadnjem poslovnem letu povprečno vsaj 2 zaposlena.
• Ima podjetje sedež v Republiki Sloveniji.
• Družba ni v postopku zaradi insolventnosti.
• Je podjetje po metodologiji SID banke uvrščeno najmanj v bonitetni razred B- (pogoj ne velja za kreditojemalca, ki uveljavi status MSP).

KREDITNA SREDSTVA SE LAHKO NAMENIJO ZA KRITJE

• nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev;
• nabavne vrednosti materiala in storitev, drobnega inventarja ter trgovskega blaga;
• stroškov dela, pod pogojem, da kreditojemalec v prvih dveh letih od sklenitve pogodbe ohrani najmanj 40% zaposlenih, kot jih je imel na dan 1.2.2020.

POGOJI KREDITA

• Kredit v višini od 100.000 € do 7 milijonov € (za MSP) oziroma do 12 milijonov (za veliko podjetje).
• Ročnost kredita od 2 do 12 let.
• Moratorij do 1/2 ročnosti kredita.
• Obrestna mera nižja od tržnih (status pomoči de minimis).
• Ostali pogoji financiranja se določijo skladno z internimi akti SID banke.
• Sredstva je mogoče koristiti 6 mesecev.

ROK ZA ODDAJO VLOG

Rok za oddajo vloge je do porabe sredstev

VEČ INFORMACIJ

https://www.sid.si/mala-srednja-podjetja/neposredno-financiranje-podjetij-v-casu-izbruha-covid-19 

Državni zbor je sprejel Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo. Tri milijarde evrov vredni ukrepi bodo veljali že od 13. marca 2020, ko je bila razglašena epidemija in do predvidoma 31. maja 2020 oziroma po potrebi še mesec dlje.

Protikoronski zakon podjetjem prinaša možnost zmanjšanja stroškov dela in nekatere ukrepe za lažje premagovanje likvidnostnih težav. Poslanci so z dopolnili podaljšali obdobje veljavnosti ukrepov in omilili omejitev, katera podjetja so upravičena do pomoči.

Kot pravijo na Vladi RS je to prvi zakon v sklopu reševanja najšibkejših in gospodarstva, naslednji zakon, ki je že v pripravi, pa se bo osredotočil na preživetje gospodarstva in na njegov zagon po koncu epidemije, saj naj bi z njim spodbudili gospodarstvo, likvidnost in investicije.

Čistopis zakona lahko najdete tukaj.

Sprejeti so bili naslednji ukrepi:

Ukrepi za samozaposlene

V četrtek, 2. 4. 2020, sprejet mega protikoronski zakon samozaposlenim med drugim prinaša temeljni dohodek, oprostitev plačila prispevkov, akontacije dohodnine in davka od dohodkov za april in maj 2020. Ukrepi naj bi veljali od 13. marca 2020 do predvidoma 31. maja 2020 oziroma do konca epidemije. Podrobneje o ukrepu

Dopolnitve ukrepa odloga plačila obveznosti kreditojemalcev

Sprejeti zakon kreditojemalcem, ki zaradi negativnih učinkov epidemije ne bodo mogli poravnavati svojih obveznosti iz kreditnih pogodb, omogoča odlog vračila obveznosti iz kreditne ali druge pogodbe za obdobje 12 mesecev. Podrobneje o ukrepu

Ukrepi za ohranjanje delovnih mest

Zakon med drugim ureja nadomestila plač za delavce na začasnem čakanju na delo oziroma delavce, ki ne morejo delati zaradi višje sile, v primeru bolniških odsotnosti in pravico do kriznega dodatka. Podrobneje o ukrepu

Ukrepi na javno-finančnem področju

S tem zakonom se zaradi posledic epidemije določajo ukrepi, ki zagotavljajo davčnim zavezancem lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti. Med drugim omogoča podaljšanje roka za predložitev davčnih obračunov, sestavo informativnega izračuna dohodnine za leto 2019 in oddajo letnih poročil, pa tudi spremembo plačilnih rokov. Podrobneje o ukrepu  

Ukrepi za pomoč nosilcem kmetijske dejavnosti

Zakon za nosilce kmetijske dejavnosti uvaja finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka. Cilj zakona je zagotoviti oskrbo s hrano v Sloveniji ter spodbuditev nabave oziroma nakupa v Sloveniji pridelanih in predelanih kmetijskih izdelkov. Podrobneje o ukrepu

Po novem odprte tudi vrtnarije, cvetličarne in drevesnice ter dovoljena gradbena dela

V Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji sta bili dodani dve izjemi. Več o spremembi

POMEMBNO! Vabimo vas, da spremljate najnovejše ukrepe, informacije in obvestila na enotni informacijski točki ukrepov v podporo gospodarstvu za blažitev posledic vpliva COVID-19, ki jo najdete na naslednji povezavi https://www.spiritslovenia.si/koronavirus

V okviru spletnega mesta je pred kratkim zaživel tudi Poslovni forum COVID-19, ki je namenjen neposredni in hitri komunikaciji med podjetji, izmenjavi informacij, uporabnih gradiv in dobrih praks. Najdete ga na naslednji povezavi: https://podpora.spiritslovenia.si/home 

Ostanite zdravi in obveščeni!

CEI – Central European Initiative, Srednjeevropska pobuda, je regionalni medvladni forum, ki je zavezan k podpori evropskega povezovanja in trajnostnega razvoja s sodelovanjem med državami članicami ter z Evropsko unijo, mednarodnimi in regionalnimi organizacijami ter drugimi javnimi ali zasebnimi institucijami in nevladnimi organizacijami. Ustanovljena je bila leta 1989 in ima sedež v Trstu. Države članice so: Albanija, Belorusija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Češka, Madžarska, Italija, Moldavija, Črna Gora, Severna Makedonija, Poljska, Romunija, Srbija, Slovenija, Slovaška in Ukrajina.

Z namenom zagotovitve usmerjenega odziva na svetovni izbruh, ki ga je povzročila epidemija COVID-19, je Srednjeevropska pobuda objavila izredni razpis.

Namen razpisa je hitro obravnavanje posebnih potreb lokalnih skupnosti v državah članicah CEI.

Skupni proračun razpisa je 600.000 evrov. Posamezen prijavitelj lahko prejme največ 40.000 evrov.
Sredstva bodo dodeljena za aktivnosti na področjih zdravstva in telemedicine, izobraževanja in e-učenja/učenja na daljavo ter podpore mikro, malim in srednje velikim podjetjem.

Upravičeni stroški za MSP so npr. nakup opreme kot so računalniki, tablice ipd., programske opreme za delo od doma, organizacije spletnih seminarjev, svetovalnih storitev za spodbujanje inovacij, s poudarkom na digitalizaciji in dematerializaciji podjetij.

Več informacij in razpisna dokumentacija je dosegljiva na:

https://www.cei.int/news/8809/covid-19-extraordinary-call-for-proposals-launched-600000-eur-for-projects-in-field-of-healthcare