Odsotnost z dela in bolniški stalež zaradi novega koronavirusa (COVID-19)

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je na svoji spletni strani objavil kako lahko delodajalci na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvu uveljavljajo odsotnosti z dela zaradi zdravstvenih razlogov in odsotnost z dela zdrave osebe.

ODSOTNOST Z DELA ZARADI ZDRAVSTVENIH RAZLOGOV

1. Nadomestilo v breme ZZZS od prvega dne začasne nezmožnosti za delo (56. člen ZIUZEOP) zaradi bolezni ali poškodbeNa podlagi Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo(v nadaljnjem besedilu: ZIUZEOP), ki je skladno z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljnjem besedilu: ZZVZZ) ima zavarovana za pravico do nadomestila plače, pravico do nadomestila plačeod 1. dne začasne zadržanosti od dela v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS). Pravica do nadomestila plače v breme ZZZS pripada zavarovancem od uveljavitve ZIUZEOP (11. 4. 2020) do prenehanja razlogov za začasno zadržanost od dela, oziroma najdlje do prenehanja razlogov za ukrepe iz tega zakona, kar ugotovi Vlada RS s sklepom, a ne več kot do 31. maja 2020.Gre za nadomestilo zaradi nezmožnosti za delo (bolezen, poškodba izven dela, poškodba po tretji osebi izven dela, poškodba pri delu, poklicna bolezen), ki ga je do uveljavitve ZIUZEOP moral do 30. delovnega dne izplačati delodajalec ali samostojni zavezanec v svoje breme. Nadomestilo plače izplača delodajalec, ki dobi izplačano nadomestilo povrnjeno od ZZZS najkasneje v 60. dneh po predložitvi zahteve za povračilo. V primeru samostojnih zavezancev (npr. kmetje, samostojni podjetniki) nadomestilo plače izplača ZZZS najkasneje v 30. dneh po predložitvi zahteve za izplačilo nadomestila. Zahtevo je potrebno vložiti v elektronski obliki pri ZZZS najpozneje do 30. septembra 2020.

   Za osebo v delovnem razmerju za prvih 30 delovnih dni višino nadomestilo plače določa Zakon o delovnih razmerjih, za samostojnega zavezanca pa se nadomestilo od prvega dne dalje obračuna skladno z ZZVZZ. Od 31. delovnega dne dalje se nadomestilo plače tako za osebo v delovnem razmerju kot za samostojnega zavezanca obračuna skladno z ZZVZZ.

   2. Izolacija kot razlog začasne nezmožnosti za delo

   V kolikor je zavarovanec začasno zadržan od dela v breme ZZZS zaradi razloga »08 – Izolacija« (velja od 01.04.2020 dalje), v primerih, če so pri njem prisotni:
   – znaki bolezni za COVID-19 + pozitiven bris;
   – znaki bolezni za COVID-19 + bris ni bil opravljen + prisotnost COVID-19 v družini;
   – znaki bolezni za COVID-19 + bris ni bil opravljen + prisotnost COVID-19 v skupnosti (npr. na delovnem mestu) + velika verjetnost prenosa.

Izbrani osebni zdravnik lahko kot razlog začasne zadržanosti od dela opredelil izolacijo (razlog 08 – izolacija) ne le pri osebah, ki imajo potrjeno okužbo z novim koronavirusom oziroma so zboleli za COVID-19, temveč tudi pri (obolelih) osebah, ki:

• imajo respiratorno obolenje pa niso bili testirani in
• če izbrani osebni zdravnik hkrati ugotovi, da je bil posameznik v nekem (bolj) intenzivnem stiku z osebo, ki je obolela za COVID-19 (npr. družinski član, ipd.). V slednjem primeru epidemiološka stroka predlaga zavarovancu odreditev ukrepa izolacije v trajanju 14 dni (ki se bo po tem času končal oziroma v primeru razvoja bolezni in potrjenega virusa nadaljeval do ozdravitve).

V primeru izolacije je zavarovanec upravičen do nadomestila v višini 90% od osnove, pri čemer se nadomestilo že od prvega dne zadržanosti od dela izplača v breme ZZZS.

3. Poškodba pri delu – okužba na delovnem mestu

V kolikor pride do okužbe z novim koronavirusom COVID-19 na delovnem mestu (npr. okužba zdravstvenega delavca, ki je opravljal svoje delo na oddelku, kjer se zdravijo pacienti s COVID-19, ali policista, ki je opravljal svoje delo na mejni kontroli in se je tam okužil), in nato zavarovanec zboli za COVID-19, je razlog začasne nezmožnosti za delo »04 – Poškodba pri delu«. V tem primeru gre za obolenje, ki je posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela. Takšno obolenje pa se, skladno s 3. alinejo 66. člena ZPIZ-2, šteje za poškodbo pri delu. V tem primeru je potrebna tudi ustrezna prijava poškodbe pri delu s strani delodajalca (npr. pisna izjava delodajalca, obrazec ER-8). Zdravnik opredeli kot razlog začasne nezmožnosti za delo »04 – Poškodba pri delu”, zavarovanec pa je upravičen do nadomestila v višini 100% od osnove, pri čemer tudi nadomestilo za prvih 30 delovnih dni zavarovancu izplača delodajalec v breme ZZZS oz. proračuna RS.

4. Nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe v času čakanja na delo ali odsotnosti zaradi višje sile (27. člen ZIUZEOP)

V kolikor je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo nezmožen za delo ali to postane med trajanjem začasnega čakanja na delo ali v času odsotnosti zaradi višje sile, pridobi pravico do začasne zadržanosti za delo na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju (posledično prejme tudi nadomestila plače). V tem času pa se nadomestilo plače, ki bremeni delodajalca (zaradi čakanja na delo ali višje sile) ne izplačuje, saj delavec prejema nadomestilo v breme ZZZS. Če je delavec na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju začasno zadržan od dela s skrajšanim delovnim časom, se mu nadomestilo plače, ki bremeni delodajalca (zaradi čakanja na delo ali višje sile), izplačuje v sorazmernem delu (glede na preostali delovni čas, ko ni v bolniškem staležu).

Gre za začasni ukrep, po katerem je v času trajanja ukrepov po ZIUZEOP začasna zadržanost od dela s pravico do nadomestila plače v breme ZZZS primarni razlog odsotnosti (če je zavarovanec hkrati razporejen na čakanje na delo oziroma odsoten z dela zaradi višje sile).

ODSOTNOST Z DELA ZDRAVE OSEBE

Osebe, katere nimajo pravice do začasne zadržanosti od dela in nadomestila plače v breme ZZZS pa so:

• zdrave osebe, ki ne morejo delati iz razlogov »nezdravstvene« narave (npr. varstvo otrok, nedelovanje javnega prevoza),
• zdrave osebe v primeru karantene, ki jo z odločbo odredi minister za zdravje na predlog NIJZ, ki so bile ali za katere se sumi, da so bile v stiku z nekom, ki je zbolel, in katerim se omeji svobodno gibanje in določijo obvezni zdravstveni pregledi,
• osebe, pri katerih so prisotne kronične bolezni, brez znakov bolezni za COVID-19.

V kolikor, posamezen zavarovanec sodi v t.i. rizično skupino zaradi raznih kroničnih bolezni (npr. srčno žilne bolezni, sladkorna bolezen, visok pritisk, ipd.), ni podlage za odreditev bolniškega staleža samo zaradi dejstva, da ima navedene bolezni, in bi bil v primeru okužbe lahko rezultat zdravljenja slabši. Posamezni družinski zdravniki izdajajo tem osebam različna potrdila, ki pa ne nadomeščajo bolniškega lista in se lahko uporabijo za urejanje razmerij med delavcem in delodajalcem.

Zdrava oseba morebitno odsotnost z dela ureja v dogovoru z delodajalcem, skladno z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) in interventnimi zakoni, ki veljajo za čas epidemije COVID-19.

Metka Kovačič, SPOT svetovanje Savinjska

Vir: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (http://www.zzzs.si/zzzs/internet/zzzs.nsf/o/55F91A45343677D6C125852D00303245)

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija