Predmet javnega poziva so nepovratne finančne spodbude za naložbe občin v izgradnjo kolesarske infrastrukture. Naložbe bodo prispevale k razvoju trajnostne mobilnosti in s tem k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, izboljšanju kakovosti zraka v mestih, boljši povezanosti urbanih območij z njihovim zaledjem, zmanjšanju prometnih zastojev, izboljšanju kakovosti življenjskega prostora v urbanih območjih in povečanju prometne varnosti.
Namen javnega poziva je spodbujanje trajnostne mobilnosti oziroma omogočanje varne, udobne in neposredne dnevne mobilnosti s kolesom in s tem preusmerjanja individualnih prevozov z avtomobili v širše koriščenje trajnostnih oblik mobilnosti.
V okviru investicij v infrastrukturo za kolesarje bodo sofinancirane naložbe v ukrepa:
– gradnje in/ali rekonstrukcije kolesarskih povezav ter
– sisteme izposoje javnih koles.

Več najdete na kliku na povezavi –Razpis – povzetek

Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, organ upravljanja za evropske strukturne sklade in Kohezijski sklad, je izdala odločitev o finančni podpori za projekt »Vzpostavitev celovitega vavčerskega sistema spodbud malih vrednosti za MSP 2019–2023«. Skupna višina sredstev, namenjenih za izvedbo projekta, znaša dobrih 31,9 milijona evrov (za kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija 19,6 milijona evrov, za kohezijsko regijo Zahodna Slovenija 12,3 milijona evrov), od tega bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 23,3 milijona evrov.

Cilj projekta je vzpostavitev sistema spodbud manjših vrednosti, ki bo predvsem manjšim podjetjem omogočal bistveno poenostavljen dostop do sredstev, s pomočjo katerih bodo krepila svojo konkurenčnost in kompetence ter tako povečala dodano vrednost na zaposlenega.
Predvidoma konec januarja 2019 bo Javni sklad RS za podjetništvo v tem okviru objavil prve javne pozive za različne vsebine (zaščita intelektualne lastnine, pridobivanje certifikatov kakovosti …). Podjetjem bodo v okviru posameznega javnega poziva na voljo spodbude manjših vrednosti do 10.000 evrov.

Več informacij: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo oz. Javni sklad RS za podjetništvo.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, je dne 14.12.2018 v Uradnem listu  št. 81/2018 objavilo javni razpis »Spodbude za MSP za razvoj in uvajanje novih produktov v lesarstvu 3.0«

Namen razpisa je uvajanje novih ali izboljšanih izdelkov na področju predelave in obdelave lesa in lesnih tvoriv (delež lesa več kot 50 %).

Javni razpis je namenjen:

• spodbujanju uvajanja novih ali dvig zahtevnosti izdelkov
• ustvarjanju novih delovnih mest ali rasti dodane vrednosti na zaposlenega v MSP,
• spodbujanju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije ter izvedbi ukrepov za izboljšanje učinkovite rabe virov, ki bodo prispevali k prehodu Slovenije v krožno gospodarstvo.

Cilji razpisa so:

• ustvarjanje novih delovnih mest in zaposlovanje ali povečanje dodane vrednosti na zaposlenega v MSP;
• izvajanje operacij v podjetjih na področju rabe lesa, ki vključujejo učinkovito ravnanje z viri (material, voda, poraba energije, spodbujanje uporabe lesnih ostankov itd.).

Predmet razpisa je sofinanciranje operacij podjetij, ki bodo uvedla učinkovito ravnanje z viri, in katerih cilj oz. rezultat mora biti nov ali izboljšan izdelek na področju predelave ali obdelave lesa.

Ciljne skupine/prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo mikro, mala in srednje velika podjetja (v nadaljevanju: MSP), ki se kot pravna ali fizična oseba, ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo in so organizirana kot gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki ali zadruge. Na razpis se lahko prijavijo tudi socialna podjetja, ki so se preoblikovala po Zakonu o socialnem podjetništvu (Uradni list RS, št. 20/11 in 90/14 – ZDU-1l), pri čemer je bila prva registracija pred statusnim preoblikovanjem v socialno podjetje opravljena pred 1. 1. 2016.

Na razpis se lahko prijavijo samo MSP, ki ob prijavi na razpis na trgu ponujajo izdelke na področju predelave ali obdelave lesa in imajo, skladno s Prilogo I k Standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08- SKD 2008), registrirano glavno ali druge dejavnosti poleg glavne dejavnosti, določene v aktu o ustanovitvi subjekta:

• oddelek C16 Obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva ali
• oddelek C31 Proizvodnja pohištva (razen razreda C 31.03 – proizvodnja žimnic).

Okvirna skupna višina sredstev, ki so na razpolago za izvedbo predmetnega javnega razpisa je 5.554.701,04 EUR.

Obdobje razpoložljivosti sredstev za javni razpis obsega proračunski leti 2019 in 2020, oziroma traja do porabe sredstev.

Predvideno koriščenje sredstev po posameznem letu je:

• leto 2019: 2.752.543,87 EUR
• leto 2020: 2.802.157,17 EUR

Posamezno podjetje ali povezana podjetja lahko na javnem razpisu kandidirajo največ v okviru ene vloge.

Obdobje za porabo sredstev tega javnega razpisa je obdobje 2019 do 2020.

Za sofinanciranje se upoštevajo upravičeni stroški, ki so nastali in bili plačani v obdobju od oddaje vloge na javni razpis do 30. 9. 2020.

Upravičeni stroški so:

• stroški nakupa opredmetenih osnovnih sredstev (nakup nove opreme, novih strojev, proizvodnih zgradb),
• stroški nakupa neopredmetenih osnovnih sredstev (nakup tehnologije z nakupom patentnih pravic, licenc, blagovnih znamk, znanja ali nepatentiranega tehničnega znanja) do 20 % vrednosti celotnih upravičenih stroškov operacije,
• stroški plač novo zaposlenih (nova zaposlitev povezana z izvedbo začetne investicije).

Upravičeni stroški morajo biti neposredno povezani z operacijo.

Davek na dodano vrednost ni upravičen strošek.

Neopredmetena osnovna sredstva se morajo uporabljati izključno pri prijavitelju, ki je prejel regionalno državno pomoč in morajo ostati povezana z operacijo, za katerega je dodeljena pomoč, najmanj tri leta po zaključku operacije.

Osnovna sredstva se lahko nadomestijo, če zastarijo ali se pokvarijo, pod pogojem, da se gospodarska dejavnost ohrani na določenem območju do konca (31. 12.) tretjega leta po zaključku operacije. Prijavitelj mora o tem predhodno pridobiti soglasje ministrstva.

Dodeljena sredstva za sofinanciranje posamezne operacije ne morejo biti nižja od 50.000,00 EUR in ne višja od 500.000,00 EUR.

Rok za oddajo vlog je 20. 2. 2019

Dodatne informacije v zvezi s pripravo prijav in pojasnila k razpisni dokumentaciji so prijavitelju dosegljive na podlagi pisnega zaprosila, posredovanega na elektronski naslov sebastijan.milovanovic-jarh(at)gov.si.

Razvojna agencija Sotla  je, v okviru projekta SPOT svetovanje Savinjska, v četrtek, 6. decembra 2018, organizirala dogodek ˝Dan podjetništva˝, ki se je odvijal v novih prostorih Poslovnega centra Vrelec v Rogaški Slatini.

Z dogodkom, za katerega je bilo veliko zanimanje, smo želeli podjetnikom, obrtnikom in drugim, ki razmišljajo o podjetništvu na območju Obsotelja in Kozjanskega, predstaviti finančne spodbude in možnosti financiranja za mikro, mala in srednje velika podjetja (v nadaljevanju MSP), ki so načrtovane v letu 2019.

Bojana Žaberl, direktorica RA Sotla, je predstavila Slovensko poslovno točko – SPOT svetovanje Savinjska, v okviru katere se izvajajo celovite podporne storitve za razvoj podjetništva namenjene potencialnim podjetnikom ter MSP.

V uvodu sta prisotne nagovorila mag. Branko Kidrič, župan Občine Rogaška Slatina in Marko Drofenik direktor direktorata za regionalni razvoj na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Občina Rogaška Slatina se vseskozi trudi spodbujati podjetništvo in zagotavljati osnovne pogoje za razvoj podjetništva. V ta namen so že leta 2009 vzpostavili Mrežni podjetniški inkubator Vrelec. V letošnjem letu pa so zgradili nov objekt Poslovni center Vrelec, ki bo  v podporo novim podjetjem.

V nadaljevanju navajamo spodbude, možnosti sofinanciranja in podporne storitve za MSP v prihodnjem letu:

• Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo načrtuje okrog 125 mio € nepovratnih finančnih sredstev za področja podjetništva, tehnologije, internacionalizacije, lesa, turizma in regionalnega razvoja;
• Javna agencija RS za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije bo tudi v prihodnje nudila podjetjem pomoč pri vstopu na nova tržišča ter jih seznanjala z vso potrebno dokumentacijo, ki jo pri tem potrebujejo. Poleg tega bodo podjetjem še vedno omogočali udeležbo na raznih sejmih, B2B srečanjih, srečanja z raznimi delegacijami ipd.;
• Slovenski regionalni razvojni sklad bo razpisal ugodna razvojna posojila začetnim podjetniškim projektom na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo in obmejnih problemskih območij, razpis za pred-financiranje razvojnih projektov in projektov kmetijskih gospodarstev, ugodna posojila podjetniškim projektom in projektom na področju obdelave in predelave lesa;
• Slovenski podjetniški sklad bo nadaljeval s finančnim spodbudami za MSP, in sicer z zagonskimi spodbudami, semenskim kapitalom, tveganim kapitalom, mikrokrediti, garancijami in posebnimi spodbudami za lesarstvo;
• Spodbude EKO sklada za podjetja pa se nanašajo predvsem na kredite za okoljske naložbe pravnih oseb, nepovratna sredstva za nakup električnih vozil, za izvedbo energetskega pregleda, za skupne naložbe večje energijske učinkovitosti v večstanovanjskih stavbah in za ukrepe URE v podjetjih.

V drugem delu pa so bile predstavljene še obveznosti iz novih gradbenih predpisov vezane na izvedbo del na gradbenih objektih, ki so stopile v veljavo junija letos.

V sredo 5. decembra 2018 sta v Kulturnem domu v Kamnici potekali zaključna konferenca in  okrogla miza projekta  »Jem drugače, jem domače!«.

Projekt Jem drugače, jem domače! je projekt sodelovanja med petimi Lokalnimi akcijskimi skupinami, kjer edino LAS Obsotelje in Kozjansko prihaja iz Savinjske regije, medtem ko ostali štirje partnerji (LAS-i) prihajajo iz regije Podravje.

Dejstvo je, da se ponudniki srečujejo z velikimi spremembami na trgu, ki pa jim velika večina ne uspe slediti. Prepričani smo, da smo z usklajenim in celovitim sodelovanjem vključenih LAS-ov in ključnih deležnikov prispevali k večji ozaveščenosti lokalnega okolja, posledično k izboljšanju pogojev za prodajo lokalno pridelane hrane ter posredno vplivali na dvig lokalne samooskrbe in lokalne ekonomije.

Če morda izpostavimo ključne aktivnosti LAS Obsotelje in Kozjansko:

• Dogodki osveščanja v vrtcih in osnovnih šolah (aktivne delavnice, kjer smo skupaj z otroci spoznali pomen lokalnega porekla in praktično uporabili lokalne surovine za pripravo zdravih obrokov, hkrati pa govorili tudi o zavržkih hrane in priložnostih ponovne uporabe),
• Dogodki na lokalnih tržnicah ter ogledi dobrih praks (vzpostavili smo »izmenjavo« ponudnikov med LAS-i in tako omogočili njihovo promocijo izven domačega okolja, prav tako pa smo na 2 ogledih primerov dobrih praks spoznali posameznike, ki so uspeli vzpostaviti dober model trženja lokalnih produktov),
• Izdelan e-kataloga ponudnikov (uporaben za javne zavode in druge organizacije, ki želijo kupovati lokalno, prav tako pa dobrodošel za širšo potrošniško javnost, saj zbira ponudbo lokalnih produktov projektnega območja na enem mestu).

Posebej zanimiva in pomembna pa se nam zdi aktivnost izobraževalnih modulov in individualnega svetovanja. Tukaj smo na osnovi javnega poziva izbrali 10 ponudnikov na območju LAS, ki smo jim z individualnim pristopom pomagali pri oblikovanju vizualne podobe ponudnika, skupaj pregledali možnosti trženja/prodaje in promocije ter sooblikovali zgodbo, saj ponudniki znajo dobro pridelati, predelati produkte, a današnji čas od njih zahteva, da se s svojo zgodbo ločijo od drugih ponudnikov in najdejo svoje mesto na trgu in pri potrošnikih.

Izjava o projektu: LAS Obsotelje in Kozjansko – Anita Čebular, članica projektne skupine

»Odzivi otrok iz izvedenih delavnic v vrtcih in na osnovnih šolah (10 na območju LAS Obsotelje in Kozjansko) so pokazatelj, da so pogovori o pomenu lokalno pridelane hrane in zavržkih hrane ne samo dobrodošli, ampak v današnjem času tudi nujno potrebni. Veseli smo, da smo na območju LAS Obsotelje in Kozjansko 10 ponudnikom s pomočjo javnega poziva omogočili, da so skozi individualna svetovanja razvili svojo zgodbo/interpretacijo, izdelali CGP in pridobili napotke na področju trženja njihovih produktov.

Izvajalci projekta se zavedamo, da je dvig zavesti ter spreminjanje nakupovalnih navad lokalnega prebivalstva tek na dolge proge, ki ga lahko dosežemo le z medsebojnim sodelovanjem.«

V nadaljevanju povzemamo ključne teme in izjave govornikov na okrogli mizi

MKGP  – dr. Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Zelo pomembna usmeritev in izziv MKGP je v povečanju stopnje prehranske samooskrbe. Tega se bodo na MKGP lotili strukturirano in dobrimi načrti, zato da bodo ukrepi in aktivnosti v kar največjo pomoč ponudnikom. Projekte osveščanja in promocije je potrebno dolgoročno načrtovati, pripraviti ključne korake ter ciljno usmeriti na določene ciljne skupine, saj traja veliko časa, preden se spremenijo navade in zavest ljudi. Ljudje vedno bolj posegajo po domači, lokalno pridelani hrani, zato velja tudi v prihodnje s takšnimi projekti in aktivnostmi nadaljevati. Pomembna prioriteta je prav tako odprava administrativnih ovir. Že danes bodo začeli zastavljati dobro strategijo, ki bo temeljila na konkretnih ciljih. Ministrica je za višino sredstev na ukrepu LEADER/CLLD v naslednji finančni perspektivi podala pozitivne obete, da ostanejo v okvirih financ v aktualni perspektivi. Navkljub obetom, da na ravni Programa razvoja podeželja pričakuje nižanje sredstev, za ukrep LEADER/CLLD že tečejo dogovori, da se trenutnima skladoma: Evropskemu skladu za regionalni razvoj in Evropskemu kmetijskemu skladu za razvoj podeželja obeta priključitev še enega sklada, in sicer Evropskega socialnega sklada.

TOTI LAS – Doris Pavuna Stanko, TOTI LAS – vodilni partner projekta

Vsi partnerji v projektu so temo samooskrbe vključili v svoje Strategije lokalnega razvoja.  Operacijo so partnerji konec julija 2017 prijavili na 2. javni  razpis za podukrep 19.3, Priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja lokalne akcijske skupine, katerega je objavilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in  prehrano. Celotna vrednost projekta znaša slabih 75.000 € (74.638,49), od tega je projekt sofinanciran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini 85 %. Verjamemo, da bodo imeli rezultati dolgotrajen vpliv in bodo prispevali k spremembam in pozitivnemu trendu zavedanja o pomenu lokalno pridelane hrane. Kot pomanjkljivost ocenjujemo dejstvo, da ni bilo mogoče več pozornosti nameniti centrom mesta, predvsem Mariboru in Ptuju, kjer se aktivnosti ne morejo izvajati, saj gre za območja z več kot 10.000 prebivalci, ki pa v skladu z Uredbo CLLD niso upravičena območja za izvajanje aktivnosti projektov sodelovanja. Izvedbo projekta ocenjujejo kot primer zelo dobre prakse. Ponudnike bodo spremljali tudi po zaključku projekta.

KZ Šmarje – Vinko But, direktor

KZ Šmarje je velika zadruga s 500 člani, ki se večinoma ukvarjajo s pridelavo mleka,  govejega mesa in grozdja.  Trenutno imajo nekaj več kot 30 lokalnih dobaviteljev, ki imajo različne tržne poti. Leta 2017 so se odločili, da vzpostavijo trgovino z lokalno hrano, saj je bil trend povečanega povpraševanja po  domače pridelani hrani iz lokalnega okolja. Nekateri od članov prodajajo izdelke preko njihove trgovine. Menijo, da lokalnim pridelovalcem včasih manjka poslovne resnosti pri točnosti dobav in  razumevanja kupoprodajne pogodbe. Kot zadruga omogočajo reden trg in dodaten zaslužek pridelovalcem. Vsi skupaj so s sodelovanjem nekaj pridobili. Uspelo jim je povečati prepoznavnost trgovine, ki jo nameravajo v prihodnje obdržati in promovirati na različne načine.

Vabimo vas na

DAN PODJETNIŠTVA

v četrtek, 6. decembra 2018, s pričetkom ob 10. uri,

v sejni sobi Poslovnega centra Vrelec, Celjska cesta 30, 3250 Rogaška Slatina.

Program:

Dogodek je brezplačen ter je namenjen potencialnim podjetnikom in podjetnikom.

Na dogodek se je potrebno prijaviti, in sicer preko elektronsko pošte na naslov: rasotla.spot@siol.net ali telefonske številke 041 724 110, do ponedeljka 3. 12. 2018.

Vabljeni, da se nam pridružite.

S sestankom smo zastavili ključne usmeritve metodologije za izvedbo delavnic z deležniki.

V sklopu projektne aktivnosti »Razvoj skupne turistične destinacije« je bil 22. novembra 2018 na Domačiji Amon v Olimju izveden sestanek projektnih partnerjev in zunanjih strokovnjakov, dr. Romane Lekić, z namenom razvoja metodologije za izvedbo delavnic z deležniki.
Ga. Lekić je udeležence srečanja seznanila s ključnimi pojmi in koncepti obstoječih vsebin in tem, načini predstavitev in interpretacije preko izkušnje in pripovedovanja zgodb (storytelling). Vse skupaj je skozi celotno predavanje podkrepila s primeri dobrih praks. Poudarila je, da je izkušnja najpomembnejši element in kot takšna najpomembnejša sestavina vrednotnega dela modela za razvoj destinacijskih turističnih produktov. Prav tako je določila ključne elemente za oblikovanje projektnega območja kot edinstvene turistične destinacije.
Projektni partnerji so v razpravi predlagali oziroma izpostavili predloge pomembne za njihov sektor, na osnovi katerih se bo razvijala metodologija za izvedbo delavnic z deležniki. Metodologija bo vsebovala smernice in navodila za izvajanje z namenom pridobivanja ustreznih informacij za razvoj načrta upravljanja turistične destinacije.
V skladu z izdelano metodologijo bodo v prihodnjem obdobju potekale delavnice, na katerih bomo partnerji skušali prepoznati potenciale ponudbe na projektne območju, strnili ugotovitve delavnic in na osnovi pridobljenih rezultatov pripravili načrt vzpostavitve turistične destinacije.
Projekt čezmejnega sodelovanja Slovenije in Hrvaške In cultura veritas se izvaja s podporo programa INTERREG V-A Slovenija – Hrvaška, aktivnosti pa so sofinancirane s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Ministrstvo za kulturo je pripravilo osnutek Strategije kulturne dediščine, ki je sicer v medresorskem usklajevanju. Strategijo so pripravili na izhodiščih Evropske strategije kulturne dediščine za 21. stoletje z namenom, da se v ohranjanje kulturne dediščine vključi čim več deležnikov in poveže njihova prizadevanja.
Akcijski načrt za izvajanje strategije za obdobje 2019–2021 bodo izdelali po sprejetju strategije. Prosijo tudi za predloge ukrepov, ki bi jih lahko izvedli za celostno ohranjanje dediščine. Zato so strategiji priložili obrazec za opis posameznih ukrepov. Vabimo vas, da vanj vpišete svoje predloge aktivnosti, s katerimi bi lahko prispevali k uresničevanju ciljev strategije kot celote ali na enega od njenih stebrov: družba, razvoj in znanje.
Dokumenti:
– osnutek Strategije kulturne dediščine

– obrazec: Akcijski načrt

Vaše mnenje in morebiten opis aktivnosti prosimo posredujte na naslov barbara.horvat@skupnostobcin.si, najkasneje do 3.12.2018.

Namen javnega razpisa je preko sofinanciranja upravičenih stroškov vzpostavitve ali nadgradnje elektronskega poslovanja podpreti MSP, ki lahko s prevzemom elektronskega načina poslovanja lažje vstopajo v globalne verige vrednosti in na nove trge, povečajo mednarodno konkurenčnost njihovega poslovanja, izboljšajo in pospešijo interakcijo s poslovnimi partnerji v tujini, učinkoviteje pošiljajo in zbirajo informacije ter izboljšajo odnose v celotni dobavni verigi.

Predmet javnega razpisa
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje vzpostavitve in nadgradnje elektronskega poslovanja s tujimi trgi v podjetjih in vključuje naslednje ukrepe:
a) Elektronsko izmenjavo med partnerji,
b) Digitalizacijo nastopov na sejmih,
c) Spletne strani za tuje trge,
d) Spletne trgovine,
e) Produktno-prodajne videe,
f) Krepitev kompetenc – usposabljanja.

Več: razpisna dokumentacija.

Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, organ upravljanja za evropske strukturne sklade in Kohezijski sklad, je izdala odločitev o finančni podpori za »Javni razpis za sofinanciranje individualnih sejemskih nastopov na mednarodnih sejmih v tujini v letih 2019 – 2022«, ki ga je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo objavilo v Uradnem listu. Odločitev je podprta s 6,4 milijona evrov Evropskega sklada za regionalni razvoj, del sofinanciranja posameznega sejemskega nastopa pa bodo morali upravičenci zagotoviti iz lastnih virov.

Namen javnega razpisa je uspešno uveljavljanje mikro, malih in srednjih podjetji (MSP) na tujih trgih ter zvišanje njihove stopnje internacionalizacije. Podpora individualnih nastopov podjetij na specializiranih mednarodnih sejmih v tujini bo prispevala k lažjemu vstopu na tuje trg in prepoznavnosti podjetji in njihovih izdelkov.

Predmet javnega razpisa je tako sofinanciranje predstavitve proizvodov ali storitev MSP-jev na mednarodnih sejmih v tujini s ciljem okrepitve mednarodne konkurenčnosti, uvajanja izdelkov na tujih trgih ter povečanja možnosti poslovnega sodelovanja s tujimi partnerji.

Več: razpisna dokumentacija.