Zaključna konferenca in okrogla miza projekta  »Jem drugače, jem domače!«

V sredo 5. decembra 2018 sta v Kulturnem domu v Kamnici potekali zaključna konferenca in  okrogla miza projekta  »Jem drugače, jem domače!«.

Projekt Jem drugače, jem domače! je projekt sodelovanja med petimi Lokalnimi akcijskimi skupinami, kjer edino LAS Obsotelje in Kozjansko prihaja iz Savinjske regije, medtem ko ostali štirje partnerji (LAS-i) prihajajo iz regije Podravje.

Dejstvo je, da se ponudniki srečujejo z velikimi spremembami na trgu, ki pa jim velika večina ne uspe slediti. Prepričani smo, da smo z usklajenim in celovitim sodelovanjem vključenih LAS-ov in ključnih deležnikov prispevali k večji ozaveščenosti lokalnega okolja, posledično k izboljšanju pogojev za prodajo lokalno pridelane hrane ter posredno vplivali na dvig lokalne samooskrbe in lokalne ekonomije.

Če morda izpostavimo ključne aktivnosti LAS Obsotelje in Kozjansko:

• Dogodki osveščanja v vrtcih in osnovnih šolah (aktivne delavnice, kjer smo skupaj z otroci spoznali pomen lokalnega porekla in praktično uporabili lokalne surovine za pripravo zdravih obrokov, hkrati pa govorili tudi o zavržkih hrane in priložnostih ponovne uporabe),
• Dogodki na lokalnih tržnicah ter ogledi dobrih praks (vzpostavili smo »izmenjavo« ponudnikov med LAS-i in tako omogočili njihovo promocijo izven domačega okolja, prav tako pa smo na 2 ogledih primerov dobrih praks spoznali posameznike, ki so uspeli vzpostaviti dober model trženja lokalnih produktov),
• Izdelan e-kataloga ponudnikov (uporaben za javne zavode in druge organizacije, ki želijo kupovati lokalno, prav tako pa dobrodošel za širšo potrošniško javnost, saj zbira ponudbo lokalnih produktov projektnega območja na enem mestu).

Posebej zanimiva in pomembna pa se nam zdi aktivnost izobraževalnih modulov in individualnega svetovanja. Tukaj smo na osnovi javnega poziva izbrali 10 ponudnikov na območju LAS, ki smo jim z individualnim pristopom pomagali pri oblikovanju vizualne podobe ponudnika, skupaj pregledali možnosti trženja/prodaje in promocije ter sooblikovali zgodbo, saj ponudniki znajo dobro pridelati, predelati produkte, a današnji čas od njih zahteva, da se s svojo zgodbo ločijo od drugih ponudnikov in najdejo svoje mesto na trgu in pri potrošnikih.

Izjava o projektu: LAS Obsotelje in Kozjansko – Anita Čebular, članica projektne skupine

»Odzivi otrok iz izvedenih delavnic v vrtcih in na osnovnih šolah (10 na območju LAS Obsotelje in Kozjansko) so pokazatelj, da so pogovori o pomenu lokalno pridelane hrane in zavržkih hrane ne samo dobrodošli, ampak v današnjem času tudi nujno potrebni. Veseli smo, da smo na območju LAS Obsotelje in Kozjansko 10 ponudnikom s pomočjo javnega poziva omogočili, da so skozi individualna svetovanja razvili svojo zgodbo/interpretacijo, izdelali CGP in pridobili napotke na področju trženja njihovih produktov.

Izvajalci projekta se zavedamo, da je dvig zavesti ter spreminjanje nakupovalnih navad lokalnega prebivalstva tek na dolge proge, ki ga lahko dosežemo le z medsebojnim sodelovanjem.«

V nadaljevanju povzemamo ključne teme in izjave govornikov na okrogli mizi

MKGP  – dr. Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Zelo pomembna usmeritev in izziv MKGP je v povečanju stopnje prehranske samooskrbe. Tega se bodo na MKGP lotili strukturirano in dobrimi načrti, zato da bodo ukrepi in aktivnosti v kar največjo pomoč ponudnikom. Projekte osveščanja in promocije je potrebno dolgoročno načrtovati, pripraviti ključne korake ter ciljno usmeriti na določene ciljne skupine, saj traja veliko časa, preden se spremenijo navade in zavest ljudi. Ljudje vedno bolj posegajo po domači, lokalno pridelani hrani, zato velja tudi v prihodnje s takšnimi projekti in aktivnostmi nadaljevati. Pomembna prioriteta je prav tako odprava administrativnih ovir. Že danes bodo začeli zastavljati dobro strategijo, ki bo temeljila na konkretnih ciljih. Ministrica je za višino sredstev na ukrepu LEADER/CLLD v naslednji finančni perspektivi podala pozitivne obete, da ostanejo v okvirih financ v aktualni perspektivi. Navkljub obetom, da na ravni Programa razvoja podeželja pričakuje nižanje sredstev, za ukrep LEADER/CLLD že tečejo dogovori, da se trenutnima skladoma: Evropskemu skladu za regionalni razvoj in Evropskemu kmetijskemu skladu za razvoj podeželja obeta priključitev še enega sklada, in sicer Evropskega socialnega sklada.

TOTI LAS – Doris Pavuna Stanko, TOTI LAS – vodilni partner projekta

Vsi partnerji v projektu so temo samooskrbe vključili v svoje Strategije lokalnega razvoja.  Operacijo so partnerji konec julija 2017 prijavili na 2. javni  razpis za podukrep 19.3, Priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja lokalne akcijske skupine, katerega je objavilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in  prehrano. Celotna vrednost projekta znaša slabih 75.000 € (74.638,49), od tega je projekt sofinanciran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini 85 %. Verjamemo, da bodo imeli rezultati dolgotrajen vpliv in bodo prispevali k spremembam in pozitivnemu trendu zavedanja o pomenu lokalno pridelane hrane. Kot pomanjkljivost ocenjujemo dejstvo, da ni bilo mogoče več pozornosti nameniti centrom mesta, predvsem Mariboru in Ptuju, kjer se aktivnosti ne morejo izvajati, saj gre za območja z več kot 10.000 prebivalci, ki pa v skladu z Uredbo CLLD niso upravičena območja za izvajanje aktivnosti projektov sodelovanja. Izvedbo projekta ocenjujejo kot primer zelo dobre prakse. Ponudnike bodo spremljali tudi po zaključku projekta.

KZ Šmarje – Vinko But, direktor

KZ Šmarje je velika zadruga s 500 člani, ki se večinoma ukvarjajo s pridelavo mleka,  govejega mesa in grozdja.  Trenutno imajo nekaj več kot 30 lokalnih dobaviteljev, ki imajo različne tržne poti. Leta 2017 so se odločili, da vzpostavijo trgovino z lokalno hrano, saj je bil trend povečanega povpraševanja po  domače pridelani hrani iz lokalnega okolja. Nekateri od članov prodajajo izdelke preko njihove trgovine. Menijo, da lokalnim pridelovalcem včasih manjka poslovne resnosti pri točnosti dobav in  razumevanja kupoprodajne pogodbe. Kot zadruga omogočajo reden trg in dodaten zaslužek pridelovalcem. Vsi skupaj so s sodelovanjem nekaj pridobili. Uspelo jim je povečati prepoznavnost trgovine, ki jo nameravajo v prihodnje obdržati in promovirati na različne načine.