Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP in ZIUZEOP-A) za delodajalce določa tudi ukrepe v zvezi z delom in plačevanjem prispevkov za socialno varnost. Za izvedbo teh ukrepov pa so predvidene tudi spremembe pri predlaganju REK obrazcev, ki so prikazane v spodnji preglednici.

Več informacij, vključno s preglednico, je v spodnjem dokumentu. Spremembe glede na novelo ZIUZEOP-A so označene z rdečo.

Delodajalci-katere-ukrepe-v-zvezi-z-delom-in-placevanjem-prispevkov-za-socialno-varnost-za-vase-zaposlene-lahko-izkoristite-in-kako-4.5

Vlada Republike Slovenije je na 13. redni seji dne 21. 4. 2020 sprejela Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitvi njenih posledic za državljane in gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: ZIUZEOP) ter Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: ZDLGPE), ki predstavljata drugi večji paket ukrepov za boj proti ekonomskim in socialnim posledicam epidemije.

Spremembe in dopolnitve ZIUZEOP

a) Področje dela, plač in prispevkov

1. Povračilo izplačanih nadomestil za delavce na čakanju na delo

V predlogu novele ZIUZEOP je predviden širši krog upravičencev do povračila izplačanih nadomestil plač delavcem, ki jim delodajalci začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi posledic epidemije (čakanje na delo), in k delavcem, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile, spadajo tudi delodajalci, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost (skupina K) in ki so imeli dne 13. marca 2020 zaposlenih 10 ali manj delavcev. Sprememba se obeta tudi v zvezi s kriterijem zmanjšanja prihodkov, in sicer kot sledi v nadaljevanju:

• upravičeni bodo tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019,
• če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma v letu 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019,
• če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020.

2. Mesečni temeljni dohodek za samozaposlene

Predlog sprememb ZIUZEOP obsega tudi spremembo kroga samozaposlenih upravičencev do mesečnega temeljnega dohodka. Do pomoči naj bi bili po novem upravičeni samozaposleni:

• ki jim bodo prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019,
• ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019, ob izpolnjenem pogoju, da niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020,
• ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020 ob izpolnjenem pogoju, da niso poslovali v letu 2019.

3. Povračilo prispevkov za poklicno zavarovanje

Predvidena je tudi razširitev povračila prispevkov, in sicer naj bi ukrep veljal tudi za poklicno zavarovanje zavezancev, ki so vključeni v poklicno zavarovanje, ne glede na to, ali v času trajanja ukrepov še naprej opravljajo delo in prejemajo plačo ali pa prejemajo nadomestilo za upravičeno odsotnost z dela. Podrobnosti o postopku uveljavljanja te pravice urejajo določbe 3. odstavka novega 33.a člena novele ZIUZEOP.

4. Dodatek za nevarnost in posebne obremenitve za javne uslužbence in zasebne izvajalce, ki opravljajo javno službo

Zaposleni, ki so pri svojem delu nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma so prekomerno obremenjeni, so po že sprejetem ZIUZEOP upravičeni do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, ki znaša tudi do 100 % urne postavke osnovne plače zaposlenega. Po novem pa naj bi bila sredstva za financiranje dodatka zagotovljena tudi zasebnim izvajalcem socialnega in zdravstvenega varstva, ki dejavnost opravljajo v okviru mreže javne službe.

b) Socialno varstvo in pravice iz javnih sredstev

1. Nadomestilo plače zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga

Predlog sprememb in dopolnitev ZIUZEOP predvideva nov institut nadomestila plače zaradi izgube zaposlitve v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Nadomestilo naj bi znašalo 513,64 evra bruto mesečno in do njega bodo upravičene osebe, ki jim je prenehala pogodba o zaposlitvi v obdobju od dne 13. 3. 2020 dalje.

2. Enkratni solidarnosti dodatek

Predvidena je tudi enkratna solidarnostna pomoč za prejemnike poklicnih pokojnin, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in njihova pokojnina znaša manj kot 700 evrov. Višina dodatka je odvisna od višine pokojnine. Višino zneskov ureja tretji odstavek 57. člena ZIUZEOP (od 130,00 do 300,00 evrov).

Prav tako bodo solidarnostno pomoč v višini 150,00 evrov za mesec april prejeli upravičenci do (i) starševskega dodatka, do (ii) dodatka za nego otroka, (iii) družinski pomočniki in (iv) rejniki.

Do enkratne socialne pomoči v višini 30,00 evrov bodo upravičeni tudi starši ali druge osebe, ki prejemajo otroški dodatek in spadajo v prvi do šesti dohodkovni razred. Pri čemer ta ukrep ne velja za starše ali druge osebe, ki so upravičene do povečanega zneska dodatka za veliko družino.

Vlada Republike Slovenije je v ta paket vključila tudi pomoč izrednim študentom, ki bodo do 1. junija 2020 prejeli enkratni solidarnostni dodatek v višini 150,00 evrov. Pri čemer velja pogoj, da bodo upravičeni tisti študenti, ki so v letošnjem študijskem letu vpisani v javnoveljavni študijski program v Republiki Sloveniji in na dan 13. marca 2020 niso bili vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 14. do 17. in 25. člena ZPIZ-2.

Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19

Vlada Republike Slovenije je s ciljem zagotavljanja državne gospodarske stabilnosti, preprečitve hujše gospodarske škode in ohranjanja delovnih mest v gospodarstvu pripravila nekaj ukrepov, ki naj bi zagotavljali dodatno likvidnost gospodarstvu. Pri čemer naj bi zgolj vrednost državnih poroštev znašala tudi do 2 milijardi evrov.

1. Poroštvo Republike Slovenije

RS bo prevzela poroštveno obveznost za banke in hranilnice, ki imajo sedež v RS, ali podružnice bank držav članic EU, ki imajo sedež v RS in ki v skladu z Zakonom o bančništvu lahko opravljajo bančne storitve na območju RS. Pri tem pa morajo upravičenci izpolnjevati naslednje pogoje:

• po stanju na dan 31. 12. 2019 ni štel za podjetje v težavah,
• po 31. 12. 2019 se sooča s težavami zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami epidemije COVID-19,
• na dan 31. 12. 2019 ima poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev, ali da je na dan vložitve vloge za kredit v situaciji, ko mu je v skladu z določbami zakona odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh,
• na dan 12. 3. 2020 se šteje za plačnika.

Poroštvo pa bo dano za kredite, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

• kredit je odobren po 12. 3. 2020 in najkasneje do 31. 12. 2020,
• namen kredita je financiranje obratnega kapitala, financiranje poplačila obveznosti iz kreditnih pogodb, ki so bile sklenjene v obdobju od 13. 3. 2020 do uveljavitve tega zakona, ter novih ali dokončanja že začetih naložb (investicij) v osnovna sredstva,
• ročnost kredita ne presega petih let,
• kredit ni namenjen financiranju povezanih družb ali družb s sedežem v tujini.

Za opravljanje vseh poslov v zvezi z unovčevanjem poroštev, spremljanjem in izvedbo vseh potrebnih ukrepov za uveljavljanje regresnih terjatev ter za preverjanje izpolnjevanja pogojev po tem zakonu, na podlagi katerih je banka odobrila kredit, ki je bil nato predmet poroštva Republike Slovenije po tem zakonu, se pooblašča SID – Slovensko izvozno in razvojno banko, d. d., Ljubljana. Višina posameznega poroštva dana (i) velikim družbam bo znašala 70 % glavnice kredita in (ii) mikro, majhnim ter srednjim podjetjem bo znašala 80 % glavnice kredita.

Posebnost ureditve poroštva Republike Slovenije po tem zakonu je v tem, da se poroštvo unovčuje tako, da lahko Republika Slovenija banki za unovčeno poroštvo:

• izvrši plačilo iz proračuna Republike Slovenije ali
• banki izroči obveznico, ki jo izdata SID banka ali Republika Slovenija.

Pri izbiri načina izpolnitve poroštvene obveznosti Republike Slovenije se bodo upoštevale likvidnostne možnosti proračuna Republike Slovenije in mesečni načrt za izvrševanje proračuna, sprejetega na podlagi zakona, ki ureja javne finance.

2. Oprostitev najemnine

Najemnikom poslovnih stavb ali poslovnih prostorov v lasti Republike Slovenije ali lasti samoupravnih lokalnih skupnosti, ki jim je zaradi ukrepov države in zaradi širjenja bolezni COVID-19 opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali pa je bistveno oteženo, se ne bo zaračunavala najemnina v celoti ali pa bo zmanjšana za določen del. Ukrep velja od vključno 13. marca 2020 do preklica razglasitve epidemiološkega stanja.

O upravičenosti do oprostitve plačila najemnine ali njenega dela odloča predstojnik upravljavca oziroma organ, odgovoren za izvrševanje samoupravne lokalne skupnosti.

Vir: Uradni list RS in https://www.gov.si/novice/2020-04-21-13-redna-seja-vlade-republike-slovenije/.

Vlada je pričela z obravnavo popravkov in dopolnitev trenutno veljavne protikorona zakonodaje, sprejetje pa lahko pričakujemo do konca prihodnjega tedna. S popravki trenutno veljavnega zakona bo vlada skušala poskrbeti za nedoslednosti, ob tem pa bo v določeni meri tudi razširila krog upravičencev do pomoči.

Predlog drugega protikorona zakona je v osnovi namenjen predvsem zagotavljanju likvidnosti gospodarstva in naj bi podjetjem omogočil oživitev njihove investicijske aktivnosti ter posledično ohranitev delovnih mest.

Predlog je, da bi naj bili po novem pogoji za upravičenost do pomoči – subvencioniranja nadomestil plač za delavce, ki čakajo na delo in do mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene izenačeni. Do pomoči naj bi bili upravičeni subjekti, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 upadli za več kot 20 % glede na leto 2019.

Od poslovnih subjektov, ki niso poslovali v celotnem letu 2019, oziroma v letu 2020, bodo do pomoči upravičeni le tisti, katerih povprečni mesečni prihodki bodo v letu 2020 upadli za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če subjekti v letu 2019 niso poslovali, bodo do pomoči upravičeni tisti, katerim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 upadli za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020, do 12. marca 2020.

Na podlagi predloga, bi naj bili  do kriznega dodatka in oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje upravičeni  delodajalci iz bančnih ali zavarovalniških dejavnosti skupine K. Do pomoči naj bi bili upravičeni tudi poslovodje enoosebnih d.o.o., zadrug in zavodov ter tisti, ki so jim priznane pravice iz starševskega varstva in družinski pomočniki. Za njih naj bi tudi bi veljala oprostitev plačila prispevkov.

Kriznega dodatna naj ne bi dobil delavec za dneve ko ne dela (dopust, bolniška, začasno čakanje na delo). Če pa bi delavec na praznik ali dela prost dan delal, pa bi mu za ta dan krizni dodatek bil priznan. Do kriznega dodatka bi lahko bili upravičeni tudi zaposleni s pogodbo za krajši delovni čas.

Solidarnostni dodatek naj bi poleg rednih študentov lahko po pridobili tudi izredni študenti, izplačilo za vse pa bi se premaknilo na 1. junij. Do dodatka pa ne bi bili več upravičeni redni študenti, ki so bili 13. marca v rednem delovnem razmerju, samozaposleni, družbeniki, kmetje ali so bili zavarovani na podlagi prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje.

Izplačevanje nagrad naj bi bilo po predlogu zakona prepovedano samo poslovodstvu, ne pa tudi zaposlenim. Dodatno bi omejitev veljala za odkupe lastnih deležev in delnic družb, zaradi večkratnega nagrajevanja poslovodstva ali izplačevanja dobička. Do izplačevanja nagrad in dobička pri tem ne bi smelo priti letos (za leto 2019) in za leto 2020.

Enoletni odlog anuitet posojil in drugih obveznosti bi po predlogu prišel v poštev tudi za dolžnike, ki so pogodbe sklenili na podlagi zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah. Posamezne obveznosti do razglasitve epidemije sicer še ne bi smele zapasti v plačilo. Odlog bi veljal tudi za kreditne pogodbe, ki jih sklepajo javni skladi.

Predlog zakona obravnava tudi sezonsko delo. Po predlogu bi bilo mogoče, da bi zavod za zaposlovanje brezposelne napotil na sezonsko delo v kmetijstvu. To delo pa bi lahko opravljali tudi zaposleni na čakanju na delo, s predhodnim pisnim soglasjem delodajalca.

Ob vsem napisanemu je potrebno opozoriti, da so to le predlogi in da lahko pride do sprememb in popravkov pred dokončnim sprejetjem zakona.

Metka Kovačič, SPOT svetovanje Savinjska

Vir:

• https://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/drugi-svezenj-protikorona-zakonodaje-ze-na-poti

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

V skladu z Zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije novega koronavirusa in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) so do pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka in oprostitve plačila prispevkov upravičene samozaposlene osebe, družbeniki, verski uslužbenci in kmetje, ki zaradi epidemije COVID-19 ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu.

Na spletnem portalu eDavki in v mobilni aplikaciji eDavki je na voljo izjava, katero je potrebno vložiti najkasneje do 31.5.2020. Izjave ni mogoče vložiti v papirnati obliki.

Na FURS opozarjajo:

• za uveljavljanje ukrepa oprostitve plačila prispevkov je potrebno imeti poravnane vse zapadle davčne obveznosti na dan vložitve izjave preko eDavkov, zato je potrebno pred oddajo izjave preveriti stanje na kartici zavezanca v eDavkih.
• za uveljavljanje ukrepa temeljnega dohodka pa je potrebno imeti poravnane vse davčne obveznosti na dan uveljavitve ZIUZEOP. Finančna uprava bo to upravičenost preverjala po davčni kartici zavezanca na dan 9. 4. 2020.

Več informacij na spletni povezavi FURS:

 https://www.gov.si/…/2020-04-14-izjava-za-pridobitev-temel…/

Vsi podjetniki, ki ste vloge za povračilo nadomestila plače iz poslovnih razlogov oddali pred uveljavitvijo Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) imate 8 dni časa, da vlogo dopolnite. Na dopolnitev boste pozvani s strani Zavoda RS za zaposlovanje (v nadaljevanju Zavod).

Omenjeni novi zakon (ZIUZEOP), ki je začel veljati 11. 4. 2020, prinaša nekoliko drugačne pogoje za uveljavljanje povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo (poslovni razlogi). To pomeni, da bodo na Zavodu upoštevali že prejete vloge po starejšem zakonu (ZIUPPP), vendar jih je treba dopolniti v skladu z novimi zakonskimi določili.

Po 29. členu novega zakona (ZIUZEOP) je vsaka od prejetih vlog nepopolna, zato je potrebno vlogo dopolniti. Poziv vam bodo s strani Zavoda poslali na vaš elektronski naslov, ki ste ga navedli v oddani vlogi.

Dopolnitev vloge, za katero boste imeli na voljo 8 dni od prejema poziva, bo vključevala:

1. označitev, da se strinjate z novo izjavo, ki vsebuje določila novega zakona;
2. predložitev skeniranih odredb o začasnem čakanju zaposlenih na delo (izključno v obliki pdf, razen če ste jih že predložili po elektronski pošti);
3. pregled in ureditev seznama zaposlenih na čakanju, kot je navedeno v pozivu za dopolnitev vloge.

VABILO

SPOT svetovanje Savinjska vabi na spletni seminar z naslovom:

Kaj gospodarstvu prinaša »mega korona zakon«?,

 ki bo v petek, 24. aprila 2020, ob 10. uri.

11. aprila 2020 je pričel veljati Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije novega koronavirusa in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP). Vsi ukrepi, ki jih zajema sprejeti zakon, veljajo že od 13. marca 2020, ko je bila razglašena epidemija in do predvidoma 31. maja 2020 oziroma po potrebi še mesec dlje.

Udeleženci spletnega seminarja se boste seznanili, kako pravilno in pravočasno koristiti finančne ugodnosti iz sprejetega t. i. »mega korona zakon« (ZIUZEOP).

Vsebina spletnega seminarja:

• Katere davčne obveznosti je potrebno plačati in kdaj?
• Kako pravilno napotiti delavce na čakanje in kako in za koliko časa jih začasno vključiti v delovni proces, če se pokaže potreba po tem?
• Kakšna je razlika med čakanjem na delo in odsotnostjo zaradi višje sile?
• Kako je z delavci, ki delajo oz. ali se mesečni krizni dodatek in izplačilo poslovne uspešnosti konec leta izključujeta?
• Od kdaj sploh različni ukrepi po mega zakonu veljajo?
• Do kdaj imamo čas uveljavljati ukrepe in kdaj in katere vloge moramo vložiti?

Spletni seminar je namenjen mikro, malim in srednje velikim podjetjem, trajal bo 2 pedagoški uri in je za udeležence brezplačen. Organizira ga Razvojna agencija Sotla, SPOT svetovanje Savinjska.

Izvajalec: Deloitte Slovenija – Bara Gradišar, Andreja Škofič Klanjšček in Uroš Rožič. Deloitte Slovenija sodi med vodilne družbe za strokovne storitve v Sloveniji, ki nudi storitve revizije, davčnega, pravnega, poslovnega in finančnega svetovanja ter svetovanja na področju tveganj.

Potek spletnega seminarja

Spletni seminar bo potekal v ON-LINE obliki (v živo), in sicer med 10.00 in 11.30.

Število mest je omejeno.

Za udeležbo na spletnem seminarju morate posredovati svoj e-mail naslov, s katerim boste vstopali v program za sodelovanje v spletnem seminarju. Vsa navodila in napotke za sledenje spletnemu seminarju boste prejeli na vaš elektronski naslov ob potrjeni prijavi oziroma pred izvedbo spletnega seminarja.

Predlagamo, da nam že ob prijavi pošljete vaša morebitna vprašanja, saj bomo tako lahko zagotovili sprotne odgovore predavateljev spletnega seminarja.

Na spletni seminar se je potrebno prijaviti s prijavnico (priloga), ki jo izpolnjeno pošljite na elektronski naslov: rasotla.spot@siol.net.  Prijave zbiramo do  srede, 22. 4. 2020, oziroma do zapolnitve prostih mest.

Vabljeni, da se nam pridružite.

Prijavnica: Prijavnica na spletni seminar Kaj gospodarstvu prinaša ….

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

Z 11.04.2020 je pričel veljati Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije novega koronavirusa in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo se upravičencem odpira možnost oddajanja vlog za uveljavljanje pomoči. Vloge je mogoče oddati po elektronski poti.

Podjetjem, ki zaradi epidemije nimajo dovolj dela in so svoje zaposlene napotili na čakanje, bo država poravnala nadomestila plač za te zaposlene in tudi vse prispevke za socialno zavarovanje. Ukrep velja tudi za zaposlene, ki v tem času ne prihajajo na delo zaradi višje sile. Ta ukrep velja že od 13. marca, vloge pa sprejemajo na  Zavodu RS za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZZ) preko svojega portala za delodajalce.
Podjetje mora vlogo vložiti v osmih dneh od napotitve zaposlenih na čakanje. V koliko so zaposlene poslali na čakanje že pred uveljavitvijo zakona, pa morajo to storiti v osmih dneh od uveljavitve zakona, torej do 18. aprila. ZRSZZ bo nadomestila izplačeval mesečno v sorazmernem deležu.

Upravičenci do tega ukrepa so vsi delodajalci s sedežem v Sloveniji z izjemo finančnih družb in zavarovalnic ter proračunskih uporabnikov z več kot 70 % deležem prihodkov iz javnih sredstev. Biti morajo redni plačniki davkov in ne smejo biti v postopku stečaja. Pogoj je, da so njihovi prihodki v prvem letošnjem polletju za 20 % manjši kot v enakem obdobju lani, v letošnjem drugem polletju pa ne več kot za 50 % višji kot v enakem obdobju lani. Če niso poslovali v vsem letu 2019, veljajo drugačni pogoji.

Nekatera podjetja so svoje zaposlene poslala na čakanje že po zakonu o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov, ki je začel veljati 29. marca.  Na ZRSZZ tem podjetjem svetujejo, naj novih vlog ne vlagajo, ker bodo pa njihove že oddane vloge obravnavali zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije novega koronavirusa in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo , ki je za delodajalce ugodnejši.

Za tiste zaposlene, ki v času epidemije delajo in prejemajo plačo, bo država v aprilu in maju plačala prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Delodajalci jim morajo izplačati mesečni krizni dodatek v višini 200,00 €, ki je oproščen vseh davkov in prispevkov. Krizni dodatek se tudi ne všteva v letno odmero dohodnine. Pogoj je, da delavčeva zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače (3 x 940,58 €). Tudi ta ukrep velja od 13. marca. Tem delodajalcem za oprostitev plačila prispevkov ni treba oddati nobene vloge.

Samozaposleni bodo upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka in oprostitve plačila socialnih prispevkov in bodo lahko od 14. aprila dalje vlagali izjave o vsaj 25 % zmanjšanju prihodkov v marcu v primerjavi s februarjem ali vsaj 50 % zmanjšanju prihodkov v aprilu ali maju v primerjavi s februarjem.
Zakon določa višino temeljnega dohodka, 350 € za marec ter po 700 € za april in maj, in sicer za tiste, ki so opravljali dejavnost najmanj od 13. marca do uveljavitve zakona. Pomembno je, da niso davčni dolžniki. Izjavo, da zaradi epidemije novega koronavirusa ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, bodo morajo oddati prek informacijskega sistema Finančne uprave RS eDavki, bodisi preko računalnika ali mobilne aplikacije.

Do pomoči so upravičeni tudi tisti, katerih samozaposlitev je njihova edina podlaga za vključitev v obvezno socialno zavarovanje. Mesečni temeljni dohodek bo izplačevala finančna uprava, in sicer je prvo izplačilo predvideno 25. aprila, za tiste, ki bodo izjavo vložili do 18. aprila. Skrajni rok za vložitev izjave je sicer 31. maj.

Metka Kovačič, SPOT svetovanje Savinjska

Vir:

• https://www.uradni-list.si/_pdf/2020/Ur/u2020049.pdf
• https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/dnevne-novice/261758

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

Slovenski podjetniški sklad, je ponovno odprl dva vavčerja, in sicer:

–          Vavčer za digitalni marketing in
–          Vavčer za pripravo digitalne strategije.

Na razpis se lahko prijavijo podjetja iz vzhodne kohezijske regije.

Pri vavčerju za pripravo digitalne strategije je postavljen nov pogoj, in sicer se lahko na razpis prijavijo podjetja z najmanj 5 zaposlenimi.

Objavljamo seznam ponudnikov na območju Obsotelja in Kozjanskega.

Seznam sproti dopolnjujemo.

Na spletni strani FURS so objavljena najpogostejša vprašanja in odgovori na davčnem področju za blažitev posledic koronavirusa.

S klikom na spodnjo povezavo boste prišli do dokumenta (dokument se posodablja):

https://www.fu.gov.si/drugo/pogosta_vprasanja_in_odgovori_o_ukrepih_na_davcnem_podrocju_za_blazitev_posledic_koronavirusa/novica/pogosta_vprasanja_in_odgovori_o_ukrepih_na_davcnem_podrocju_za_blazitev_posledic_koronavirusa_9979/