V začetku julija je bil sprejet Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva. Tako je izkazana podpora vsem slovenskim rokodelkam in rokodelcem, pa tudi subjektom, ki so nosilci te specifične gospodarske panoge.

Sprejeti zakon je prva rokodelska zakonodaja, ki predstavlja sistemsko rešitev za ohranjanje in nadaljnji razvoj področja rokodelstva. Slovenija ima bogato in raznoliko znanje iz rokodelstva, imamo kar 70 različnih rokodelskih panog. Rokodelstvo se z drugimi dejavnostmi razlikuje v tem, da je rokodelstvo na eni strani povezano z varovanjem nesnovne kulturne dediščine, na drugi strani pa je obravnavano kot vse ostale gospodarske dejavnosti na trgu. Rokodelski izdelki so cenovno dražji, saj so narejeni pretežno ročno, predvsem pa v majhnih količinah in unikatno.

Pomemben doprinos zakona je opredelitev podpornega okolja rokodelstva. Ta vključuje vse subjekte, ki delujejo na tem področju. Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije zakon podeljuje javno pooblastilo na področju rokodelstva in bo v skladu s tem podeljevala naziv »priznani rokodelec«, izvajala bo tudi usposabljanja namenjena prenosu rokodelskih znanj in certificirala rokodelske izdelke. Med pomembnimi subjekti podpornega okolja so tudi rokodelski centri in konzorciji teh, Zveza društev upokojencev Slovenije in Slovenski etnografski muzej.

Na podlagi zakona bo pripravljen dveletni program za ohranjanje in razvoj rokodelstva, ki bo med drugim vključeval konkretne ukrepe, kot so zaščita izdelkov in prenos znanj, ohranjanje tradicionalnega rokodelstva in njegovo dokumentiranje ter spodbujanje podjetništva na področju rokodelstva.

Zakon predvideva dodeljevanje fizičnih spodbud, in sicer med drugim kot financiranje rokodelskih centrov ter dejavnosti Zdusa in Slovenskega etnografskega muzeja na tem področju.

Na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport so prepričani, da zakon predstavlja pomemben korak k vzpostavitvi pogojev, v katerih specifična znanja in veščine iz slovenske tradicije ne bodo izginila, pač pa bodo še naprej bogatila našo družbo. Dolgoročni nadaljnji razvoj področja pa bo zahteval še veliko truda, vztrajnosti in sodelovanja vseh vključenih subjektov.

Metka Kovačič, SPOT svetovalka

 Vir:

• Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport
• Obrtna zbornica Slovenije

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter SPIRIT, Javna agencija

Kateri razpisi so na voljo MSP, lahko preberete v priloženem dokumentu: Aktualni razpisi za MSP_junij 2023

SPOT svetovanje Savinjska vabi na seminar

»Portal javnih naročil – priložnost za podjetnike?«,

 ki bo v petek, 23. junija 2023 ob 19. uri,

v prostorih OOZ Šmarje pri Jelšah (II. nadstropje), Aškerčev trg 4, Šmarje pri Jelšah.

Vsebina:

• predstavitev portala za javno naročanje,
• analiza trga,
• morebitna tveganja za naročnika,
• dokumentacija v postopkih javnega naročanja,
• tehnične specifikacije, pogoji in merila, instituti povezani z odločitvijo o javnem naročanju,
• spremembe pogodb,
• vprašanja in odgovori.

Seminar je namenjen mikro, malim in srednje velikim podjetjem, trajal bo 3 šolske ure. Organizira ga Razvojna agencija Sotla, SPOT svetovanje Savinjska, v sodelovanju z OOZ Šmarje pri Jelšah in OOZ Šentjur.

Izvajalka: mag. Urška Skok Klima, univ. dipl. prav., je avtorica več člankov v zbornikih, soavtorica Zakona o javnem naročanju (ZJN-3) s komentarjem, soavtorica Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja s komentarjem, soavtorica Priročnika za javno naročanje in predavateljica v okviru različnih predavanj, konferenc in posvetov.

Udeležba na seminarju je za vse udeležence brezplačna, obvezna je prijava na enaslov: metka.kovacic@rasotla.si ali info@rasotla.si. Prijave zbiramo do srede, 21. junija 2023, oziroma do zapolnitve prostih mest.

Vabljeni, da se nam pridružite!

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter SPIRIT, Javna agencija.

LAS Obsotelje in Kozjansko in LAS s CILJem smo se od 31. maja do 2. junija 2023 udeležili strokovne ekskurzije v Srbiji, na območju LAS Dragačevo – Jelica – Zahodna Morava. Vsi trije omenjeni LAS sodelujemo v skupnem projektu imenovanem PRO-EKO, v katerem želimo na območje slovenskih LAS prenesti odlično prakso liofilizacije, sušenja sadja in zelenjave, ki je pri njih ustaljena praksa, pri nas (nov) trend.

Projekt je del podukrepa 19.3 Priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja lokalne akcijske skupine LAS Obsotelje in Kozjansko 2014-2020 (6.JR).

V projektu želimo spodbuditi obstoječe ekološke pridelovalce, da dodajo vrednost svojim proizvodom na način, da povečajo proizvodnjo ekološke hrane, izdelajo in na trgu ponudijo nove izdelke ter ustrezno predstavijo ekološko kmetovanje in ekološke produkte, kar bo pripomoglo tudi k prepoznavnosti ekološke hrane. Vzpostaviti želimo celotno podporno okolje kjer bodo preko pilotnih primerov predstavljeni modeli kako povečati zanimanje za ekološko hrano ter kako povečati pridelavo in dodati vrednost tej hrani. Pilotno pristopamo k različnim modelom – prvi model obravnava ekološke gorske kmetije, ki nameravajo razvijati ekološko proizvodnjo ter z novimi produkti prispevati k večji finančni stabilnosti kmetije. Drugi model obravnava primer obstoječega ponudnika, ki že proizvaja ekološke proizvode in jim bo povečal vrednost predvsem z drugačnim načinom predstavitve ter novo embalažo. Tretji model pa inovativno vpleta sodobne tehnologije (MR aplikacija zeliščnega vrta v kombinaciji s Hololens očali) ob nakup sodobne opreme za pridelavo/predelavo ekoloških zeliščnih produktov.

Prvi dan smo začeli v Čačku in Guči, z ogledom Atomska banja Gornja Trepča, ogledi kmetij, degustacijami lokalne hrane ter druženjem s strokovnimi službami in društvi v regiji. Naslednja dva dni namenili obiskom dobrih praks v Dragačevem, Arilj, Ivanjice in Guče. Maline, borovnice, liofilizirano sadje, trubači, združenja kmečkih žena in lokalna kulinarika so glavni poudarki, če želimo v kratkem opisati, kaj vse nam je pripravil organizator Dušan R. Ivanović.  Zadnji dan smo projektni partnerji namenili načrtovanju aktivnosti, ki jih moramo izvesti v skupnem projektu. Ena izmed aktivnosti je tudi obisk srbskih predstavnikov LAS v Sloveniji, ki ga bomo predvidoma realizirali aprila naslednje leto.

V projektu na območju posameznih LAS sodelujejo še:

LAS s CILjem, vodilni partner:

– Idrijsko – Cerkljanska razvojna agencija d.o.o.:

– Kmetija Košenija, Franc Kejžar,

– Štefka Kejžar, nosilka dopolnilne dejavnosti,

– Kmetija Rok Likar.

LAS Obsotelje in Kozjansko, vodilni partner:

– Razvojna agencija Sotla,

– Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec,

– Društvo žena Donačka gora.

LAG Dragačevo – Jelica – Zapadna Morava.

Prejšnji konec tedna so partnerji v Kumrovcu, v Vili Zelenjak Ventek, javnosti predstavili dosežke projekta CRO-SI-SAFE, odobrenega v programu sodelovanja INTERREG V-A Slovenija-Hrvaška. Glavni namena projekta, ki so ga partnerji izvedli v enem letu,  je nadgradnja čezmejnega partnerstva nujnih služb in vzpostavitev skupnega protokola čezmejne CRO-SI-SAFE ekipe. V projektu smo tako zagotovili nadgradnjo sodelovanje služb civilne zaščite in okrepili pripravljenost za nepredvidene nesreče na območju Krapinsko-zagorske županije in Savinjske regije.

Program sodelovanja Slovenija – Hrvaška je namenjen razvoju trajnostnega, varnega in živahnega obmejnega območja s spodbujanjem pametnih pristopov k ohranjanju, mobilizaciji in upravljanju naravnih in kulturnih vrednot v korist ljudi, ki živijo in delajo ali obiskujejo območje.

Zagorska razvojna agencija je eno leto bdela nad izvedbo projekta kot prijavitelj in vodilni partner ter skrbela za odlično izvedbo vseh aktivnosti projekta »Nadgradnja sodelovanja in partnerstva nujnih služb Krapinsko-zagorske županije in Savinjske regije«, z akronimom CRO-SI-SAFE. Projekt je bil kot omenjeno izveden v programu čezmejnega sodelovanja INTERREG V-A Slovenija-Hrvaška 2014–2020 ter v deležu 85% sofinanciran s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj.

V projektu ob Zagorski razvojni agenciji sodelujejo še trije partnerji in osem pridruženih projektnih partnerjev. Projektni partnerji so: Krapinsko-zagorska županija, Razvojna agencija Sotla in Občina Rogatec. Pridruženi partnerji v projektu pa so: Zavod za hitnu medicinu Krapinsko-zagorske županije, Vatrogasna zajednica Krapinsko-zagorske županije, Ministrstvo unutarnjih poslova Republike Hrvatske – Policijska uprava Krapinsko-zagorska, Hrvatska gorska služba spašavanja – Stanica Zlatar Bistrica, Zdravstveni dom Celje, Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah, Gasilska zveza Slovenije in Razvojna agencija Savinjske regije.

Povzetek dosežkov na zaključni konferenci

Na novinarski konferenci so partnerji povzeli realizirane projektne aktivnosti in rezultate ter ob tej priložnosti izvedli tudi slavnostni podpis Memoranduma o ustanovitvi ekipe CRO-SI-SAFE. Slednji zagotavlja trajnost nujnih služb čezmejnega območja in že obljublja nova projektna in med organizacijska sodelovanja.

Kot zanimiv zaključek konference je bilo presenečenje izvedene evakuacije zaradi simulacije požara, ki so jo v skritem dogovoru pripravili organizatorji in predstavniki gasilcev DVD Klanjec in DVD Kumrovec. S tem dogodkom so partnerji simbolično zaključili ta čezmejni projekt, ki je ob tem, da gre za enega prvih tovrstnih projektov na tem področju, imel tudi velik vpliv na varnost in posodobljenost opremljenosti služb čezmejnega območja.

Na konferenci so spregovorili namestnica direktorice Zagorske razvojne agencije Ivana Šalković, župan Krapinsko-zagorske županije Željko Kolar, župan Občine Rogatec Martin Mikolič, namestnica direktorice Razvojne agencije Sotla Anita Čebular, vsem prisotnim pa je dosežke in projekt celovito predstavila vodja projekta Tanja Ivek iz Zagorske razvojne agencije.

Novosti na območju Obsotelja in Kozjanskega

Območje Obsotelja in Kozjanskega je v projektu veliko pridobilo: 30 novo izobraženih in certificiranih bolničarjev, izvedeni so bili javni dogodki in simulacije naravnih nesreč, kjer je širša javnost lahko spoznala pravilno ukrepanje v primeru naravnih nesreč. Vzpostavljena je bila izkustvena soba na Dvorcu Strmol, kjer lahko skozi virtualno predstavitev  obiskovalci doživijo konkretne primere naravnih nesreč in se naučijo pravilnega ukrepanja. Kup specializiranih izobraževanj je zagotovil dodatna znanja predstavnikom nujnih služb našega območja, različni promocijski in izobraževalni materiali (tiskani in video), pa so dodatna spodbuda za lokalno prebivalstvo, da se bolj poglobijo v preventivo. Največji doprinos pa je zagotovo nova oprema: terensko vozilo, dvižna ploščad in šotor, ki jo je nabavila Občina Rogatec in bo služila za delovanje služb in potrebnih intervencij tako na slovenski kot tudi hrvaški strani meje.

Več o projektu in doseženih rezultatih lahko preberete na uradni spletni strani projekta: http://cro-si-safe.eu.