V Uradnem listu RS št. 158/2022 je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2AA). Zakon je začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu, razen 17. člena zakona, ki je začel veljati s 1. januarjem 2023.
V tem članku bomo povzeli bistvene spremembe, ki jih zakon prinaša glede na posamezno področje.
Na področju olajšav je predvidena višina splošne olajšave, katero lahko uveljavljajo vsi zavezanci za dohodnino, v višini 5.000 €. Odpravljajo se tudi postopna zvišanja do leta 2025. Dodatna splošna olajšava se bo priznala zavezancem s skupnim dohodkom do 16.000 €.
Uvaja se nova posebna olajšava za mlade, ki bo zavezancem do dopolnjenega 29. leta starosti zmanjšala davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja za 1.300 €. V letih 2023 in 2024 se bodo dvignili zneski posebne olajšave za vzdrževane družinske člane in sicer za približno 7,5 odstotka.
Na področju davčnih stopenj se stopnja davka v zadnjem, to je 5. dohodninskem razredu, dvigne na 50 % (v letu 2022 je bila 45 %).
Sprejeta evropska kmetijska politika za obdobje 2023-2027 na novo ureja oprostitve plačila dohodnine za dohodke, ki so izplačani za ukrepe kmetijske politike, vezane na izvajanje nadstandardnih, okolju bolj prijaznih tehnologij, določene z Uredbo (EU) št. 2021/2115, in sicer zavezancem, ki davčno osnovo od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ugotavljajo na podlagi katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na čebelji panj. Oproščena plačila dohodnine so naslednja plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike (v skladu z Uredbo (EU) št. 2021/2115:
- plačila iz sheme za podnebje, okolje in dobrobit živali,
- plačila za izpolnjevanje okoljskih, podnebnih in drugih upravljavskih obveznosti,
- plačila za naravne in druge omejitve, značilne za posamezno območje, v višini 50 % plačila,
- plačila za slabosti, značilne za posamezno območje, ki izhajajo iz nekaterih obveznih zahtev,
- plačila pridobljena z dolgoročnimi vlaganji vključno s plačili za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov, ki se dokazano namenijo poplačilu deležev drugih upravičencev do premoženja kmetije, če tako izhaja iz pogodbe o prevzemu, in se plačila nanašajo na pridobitev osnovnih sredstev kmetije.
Se pa na novo uvaja oprostitev za podpore subvencioniranju zavarovalnih premij.
Novosti, ki se uvajajo iz dohodkov iz zaposlitve so:
- Plačila za poslovno uspešnost so še naprej izvzeta iz davčne osnove v višini do povprečne slovenske plače. Odpravlja pa se možnost zmanjšanja davčne osnove v višini povprečne plače delavca. Uvaja pa se pogoj, da se plačilo za poslovno uspešnost, ki bo deležno ugodnejše davčne obravnave, lahko izplača največ dvakrat v koledarskem letu.
- Poenostavljajo se načini določanja višine nadomestila za uporabo lastnih sredstev za delo na domu, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Iz davčne osnove so izvzeta izplačila nadomestil za uporabo lastnih sredstev za delo na domu do višine 0,20 % zadnje znane povprečne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, za vsak dan dela na domu.
Tekom priprave sprememb zakona je bilo področje ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov deležno največ pozornosti. V skladu s sprejetim zakonom se spremenijo odstotki davčno priznanih (normiranih) odhodkov, in sicer glede na višino doseženih prihodkov in glede na vključenost v obvezno zavarovanje po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pri zavezancu (v zvezi z dejavnostjo zavezanca).
Zavezanci, ki bodo imeli v davčnem letu obvezno zavarovano za polni delovni čas na podlagi delovnega razmerja ali samozaposlitve vsaj 1 osebo neprekinjeno najmanj 9 mesecev, se bo pri določanju normiranih odhodkov upoštevala naslednja lestvica:
| Če znašajo prihodki iz dejavnosti, za leto, za katero se ugotavlja davčna osnova, v eurih |
% prihodkov |
| nad |
do |
| |
50.000 |
80 % |
|
|
| 50.000 |
100.000 |
40 % |
nad |
50.000 |
| 100.000 |
|
0 % |
nad |
100.000 |
Najvišja dopustna priznana višina normiranih odhodkov sedaj znaša 60.000 €.
Zavezanci ki ne bodo imeli v davčnem letu obvezno zavarovane za polni delovni čas na podlagi delovnega razmerja ali samozaposlitve vsaj 1 osebe neprekinjeno najmanj 9 mesecev, se bo pri določanju normiranih odhodkov upoštevala naslednja lestvica:
| Če znašajo prihodki iz dejavnosti, za leto, za katero se ugotavlja davčna osnova, v eurih |
% prihodkov |
| nad |
do |
| |
12.500 |
80 % |
|
|
| 12.500 |
50.000 |
40 % |
nad |
12.500 |
| 50.000 |
|
0 % |
nad |
50.000 |
Na področju dohodkov ustvarjenih iz oddajanja premoženja v najem se stopnja dohodnine zvišuje na 25 %, odstotek normiranih stroškov pa ostaja enak, to je 10 %.
Na področju dividend se v 90. člen doda nova točka 4. odst., ki določa, da se kot dividende obdavčuje tudi izplačana vrednost delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe, razen ko družba pridobiva lastne delnice na organiziranem trgu. Določeno je, da lahko v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, davčni zavezanec uveljavlja zmanjšanje izplačane vrednosti za nabavno vrednost odsvojenih delnic ali deležev, ki se določi v skladu z 98. členom ZDoh-2 (vrednost kapitala ob pridobitvi). Prav tako je določeno, da se v primeru, če je davčni zavezanec delnice ali deleže družbe pridobival na različne datume, šteje, da je odsvojil zadnje pridobljene delnice ali deleže, ter da odsvojitev delnic ali deležev po 6. točki ne šteje za odsvojitev kapitala po poglavju III.6.3. ZDoh-2 (Dobiček iz kapitala).
Vezano na isti člen, vsebuje zakon tudi prehodno določbo (17. člen ZDoh-2AA), s katero se rešujejo primeri, ko so bile delnice ali deleži družbe odsvojeni v okviru pridobivanja lastnih delnic ali deležev družbe v letih 2020 in 2021, ko se je tak dohodek po ZDoh-2 obdavčeval kot dividenda, izplačani pa v letu 2022 (ko se določba 6. točke četrtega odstavka 90. člena zakona ni več uporabljala).
S prvim odstavkom 17. člena tega zakona se davčnim zavezancem omogoča, da se v primeru obročnih oziroma odloženih izplačil vrednosti delnic ali deležev, odsvojenih v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe v letih 2020 in 2021, za taka izplačila v letu 2022 odločijo za ugotovitev davčne osnove in izračun dohodnine, kot se predlaga z novo 6. točko četrtega odstavka 90. člena zakona (tj. cedularna obdavčitev oziroma obdavčitev kot dividenda po proporcionalni davčni stopnji kot dokončnim davkom, od davčne osnove, zmanjšane za nabavno vrednost odsvojenih delnic ali deležev), ter s tem tudi vračilo morebitne razlike med tako izračunano dohodnino ter med letom izračunano in odtegnjeno dohodnino ali odmerjeno akontacijo dohodnine.
Zavezanec bo moral tako odločitev uveljavljati z vlogo, ki jo bo moral vložiti pri davčnem organu najpozneje do 5. februarja 2023. Po tem roku te odločitve ne bo mogoče nikjer več uveljavljati.
Na področju dobička iz kapitala, zakon jasneje določa, da se vsako povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe, šteje kot samostojna pridobitev kapitala delničarjev/družbenikov. To pomeni, da se tudi v primeru, ko se pri povečanju osnovnega kapitala družbe z omejeno odgovornostjo iz sredstev take družbe osnovni vložki dosedanjih družbenikov povečajo v sorazmerju z njihovimi poslovnimi deleži v dosedanjem osnovnem kapitalu, tako povečanje za namene obdavčevanja z dohodnino šteje za samostojno (tj. ločeno oziroma novo) pridobitev istovrstnega kapitala družbenikov (tj. deležev družbenikov v družbi), v zvezi s katerim se vodi evidenca zalog kapitala po metodi zaporednih cen.
Metka Kovačič, SPOT svetovanje Savinjska
Vir:
Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija
