V Centru za promocijo podjetništva – inkubatorju Podčetrtek je v četrtek 16. 10. 2025 potekal regijski podeželski parlament, ki je vsebinsko povezal dve regiji – Savinjsko in Zasavje – ter šest lokalnih akcijskih skupin: LAS Obsotelje in Kozjansko, LAS Od Pohorja do Bohorja, LAS Raznolikost podeželja, LAS Spodnje Savinjske doline, LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline ter Partnerstvo LAS Zasavje. Dogodek je bil del priprav na 6. Slovenski podeželski parlament, ki bo junija 2026 združil glasove vseh devetih slovenskih regij.
Podeželje, ki v Sloveniji zajema več kot 5.100 naselij, se sooča z izrazitimi socialnimi in demografskimi spremembami. V regijah Savinjska in Zasavje, ki skupaj obsegata 2.601 kvadratnih kilometrov oziroma 12,8 % slovenskega ozemlja, v 35 občinah živi 308.218 prebivalcev oziroma 14,5 % prebivalstva države.
Slovensko podeželje se v zadnjih desetletjih hitro spreminja. Kmetijstvo in gozdarstvo izgubljata svoj nekdanji prevladujoči pomen, povečujejo se socialne in zaposlitvene razlike ter prevlada nekmečkega prebivalstva. Obenem pa narašča zanimanje mestnega prebivalstva za podeželske danosti, kar prinaša nove razvojne priložnosti, pa tudi konflikte in izzive. Na eni strani se soočamo s pomanjkanjem storitev in stanovanj na območjih s priseljevanjem, na drugi pa z zapiranjem storitev in praznimi hišami v krajih, kjer prebivalstvo upada. Zato je še toliko pomembneje, da podeželski parlamenti povezujejo različne glasove in iščejo rešitve, ki bodo zagotavljale vitalnost podeželja tudi v prihodnje.
Storitve, konflikti in mladi
Na včerajšnjem Regijskem podeželskem parlamentu Savinjske regije in Zasavja v Podčetrtku, so udeleženci – predstavniki občin, javnih zavodov, kmetov, mladih, podeželskih žena, društev, gospodarstva in drugih deležnikov – razpravljali o ključnih izzivih, ki zaznamujejo prihodnost podeželja. V treh vsebinskih delavnicah so posebej izpostavili konflikte na podeželju, kjer prihaja do prepletanja interesov kmetijstva, turizma, varstva narave, infrastrukture in osebne lastnine, kar zahteva več mediacije in usklajevanja; slabšanje dostopnosti do zdravstvenih, socialnih in podjetniških storitev, kjer so opozorili tudi na problem pretirane digitalizacije, ki pogosto izključuje ranljive skupine; ter položaj mladih, ki bi za razvoj podjetniških idej in ustvarjanje delovnih mest potrebovali več priložnosti, manj birokratskih ovir in boljše povezovanje sektorjev.
Udeleženci so se strinjali, da mora podeželje postati prostor priložnosti, kjer bodo prebivalci imeli pogoje za kakovostno življenje. Rezultati razprave bodo vključeni v pripravo sklepov 6. Slovenskega podeželskega parlamenta, ki bo junija 2026 združil glasove vseh devetih slovenskih regij, ki bodo organizirale tovrsten dogodek ter s tem zagotovili, da se glas podeželja sliši tudi na nacionalni ravni.
»Naš glas se sliši,« so ob koncu poudarili organizatorji, ki verjamejo, da bodo zaključki iz regijskih srečanj pomembno prispevali k oblikovanju nacionalnih usmeritev za prihodnost slovenskega podeželja tudi v prihajajočem programskem obdobju.
