Ekološko kmetijstvo, 2022
Admin
18. julija, 2023
Površina ekoloških kmetijskih zemljišč v uporabi manjša kot leto prej
Površina ekoloških kmetijskih zemljišč v uporabi v 2022 je merila 42.181 hektarjev oz. 6 % manj kot leto prej. Ekoloških gospodarstev je bilo 3.430 ali 72 več, kmetijskih gospodarstev v preusmeritvi pa 356 ali 10 manj kot v letu pred tem.
V sklopu projekta Eko gajbico, prosim! se posvečamo prav promociji ekološke hrane, ter ozaveščanju lokalnega prebivalstva o pomenu ekološkega načina kmetovanja in prehranjevanja. S pomočjo naložb bomo opolnomočili lokalne ekološke kmetije in lokalne tržnice.
Projekt je nastal s finančno pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna Lokalna akcijska skupina Obsotelje in Kozjansko. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Ekoloških kmetijskih gospodarstev več, tistih v preusmeritvi pa manj
V sistem kontrole ekološkega kmetovanja je bilo lani zajetih 3.786 kmetijskih gospodarstev (tj. tistih s certifikatom oz. v postopku preusmeritve) ali za 2 % več kot leto prej. Število ekoloških kmetijskih gospodarstev (s certifikatom) se je povečalo za 72 oz. za 2 %, na 3.430. Gospodarstev v preusmeritvi je bilo 356 ali za 10 oz. 3 % manj kot leto prej.
Pri zadnjem popisu leta 2020 je bilo vseh kmetijskih gospodarstev 68.331. Če predpostavimo, da se to število v dveh letih ni občutneje spremenilo, so vsa gospodarstva v sistemu kontrole ekološkega kmetovanja lani predstavljala približno 6 % vseh kmetijskih gospodarstev, tista s certifikatom pa nekaj več kot 5 %.
Površina ekoloških kmetijskih zemljišč nekoliko manjša, površina zemljišč v preusmeritvi pa večja
Površina ekoloških kmetijskih zemljišč v uporabi se je zmanjšala za približno 6 % oz. za 2.580 hektarjev, površina kmetijskih zemljišč v preusmeritvi pa se je povečala za 56 % oz. za 3.955 hektarjev. Površina zemljišč s certifikatom je obsegala 42.181 hektarjev; to je bilo za 46 % oz. za 13.374 hektarjev več kot pred desetletjem (28.807 hektarjev). Površina kmetijskih zemljišč v preusmeritvi je lani obsegala 11.021 hektarjev.
Travnikov in pašnikov nekoliko manj, največji prirast obdelovalnih površin pri lupinastem sadju in jablanah
Večino celotne površine ekoloških kmetijskih zemljišč v uporabi so z 80 % (33.550 ha) tudi lani zavzemali trajni travniki in pašniki. Njihova površina se je v primerjavi z letom prej zmanjšala za približno 7 % (2.517 ha). S 7 % (2.870 ha) so sledile njive, površina teh je bila večja za približno 2 % (57 ha). Lani se je najbolj povečala površina, namenjena pridelavi lupinastega sadja in jablan. Pri prvem je bila večja za 98 hektarjev oz. za 32 % – največja deleža novih obdelovalnih površin sta z 61 in 32 hektarji pripadala nasadom orehov in lesk –, pri jablanah pa se je povečala za 145 hektarjev oz. za 46 %.
Dobra letina za ekološko pridelana žita …
Pridelek ekološko pridelanega žita je znašal 6.041 ton in je bil za 3 % (176 ton) večji kot leto prej, pridelovalna površina pa je bila za 1 % manjša. Ekološko pridelane pšenice in pire se je pridelalo 2.291 ton, za 12 % (245 ton) več kot v letu pred tem, čeprav je bila površina za 6 % manjša. Ječmena se je pridelalo za 1.008 ton ali za 24 % (196 ton) več, za 18 % se je povečala tudi površina. Pridelek ovsa je bil po drugi strani manjši, tehtal je 514 ton ali za 17 % (109 ton) manj kot leto prej, površina se je zmanjšala za 9 %.
… ter tudi za zelenjavo, sadje, grozdje in oljke
Pridelek zelenjave, melon in jagod je znašal 1.989 ton oz. za 1 % več kot leto prej, površina pa je bila manjša za 1 %. Ekološko pridelanega sadja je bilo za 4.341 ton. Pridelek je kljub 6 % manjši površini obsegal 3.014 ton oz. 227 % več kot leto prej (1.327 ton). Kljub navidezno odlični letini pa ta še vedno predstavlja le 58 % tiste iz leta 2020, ko je bilo pridelanih za 7.431 ton sadja. Prav tako boljša letina kot leto prej je bila pri grozdju in oljkah. Prvega se je pridelalo za 2.141 ton oz. za 5 % več, pridelavi pa je bila prav tako namenjena za 5 % večja površina. Pridelek oljk je tehtal 627 ton in se je v primerjavi z letom prej (315 ton) skoraj podvojil (za 99 %), za 14 % se je povečala tudi površina. Ekološkega krompirja so pridelali 1.488 ton, za 11 % več kot leto prej (1.336 ton), na 7 % večji površini.
Velik upad pri perutnini in kuncih, več je bilo prašičev, goveda in čebeljih panjev
Ekološko rejenih prašičev je bilo 3.185 (za 3 % več), goved 39.583 (za 2 % več), ovc 34.188 (za 1 % več) in koz 6.578 (za 3 % manj kot leto prej). Poleg tega je bilo v ekološki reji za skoraj petino manj tako kljunov perutnine kot tudi kuncev (po 19 %), povečali pa sta se števili divjadi v reji in čebeljih panjev, obe za 3 %.
Količina mesa iz ekološke reje za skoraj petino večja
Skupna količina mesa živali iz ekološke reje je bila za 19 % večja. Povečala se je količina ovčjega mesa (za 118 %, na nekaj več kot 3 tone) ter prašičjega (za 70 %) in govejega mesa (za 18 %). Manj pa je bilo mesa kopitarjev (upad za tretjino oz. 33 %) in perutninskega mesa (za četrtino oz. 24 %).
Več mleka in medu, manj jajc
Ekološkega kravjega mleka so rejci namolzli za 9.456 ton oz. za petino (21 %) več kot leto prej. Ovčjega mleka je bilo za 152 ton oz. 12 % manj, kozjega mleka pa za 209 ton ali 5 % manj. Ekološkega medu je bilo pridelanega za 55,7 tone ali za 73 % več. Manj pa je bilo ekološko pridelanih jajc, njihova prireja se je zmanjšala za desetino (10 %).
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
