Turizem v su�itju z naravo

Trg Pilštanj

Pilštanj ima zelo bogato zgodovino. Starodavno naselje ima obliko pravokotnega trga z vodnjakom na sredini. V trgu je ohranjenih še nekaj arhitekturno zanimivih zgradb iz 19. stoletja, ki imajo značilne zaključene klasicistične portale.
Kot trg se omenja že leta 1404, 1432 pa so mu bile dodeljene trške pravice in s tem pravica do prvega sejma na dan farnega patrona sv. Mihaela. Ohranjen je tudi pranger – simbol sodstva na trgu. Po drugi svetovni vojni so bili sejmi na Pilštanju že vsak mesec.
Iz tega časa je tudi srebrni pečatnik trga Pilštanj, ki je še danes ohranjen v muzeju v Brežicah. Je eden najlepših pečatnikov z napisom »Sigillium civitatis Peilnstain«, ki ima v sredini pilštanjski grb.
Že v 10. stoletju je bil zgrajen grad Peilenstein, pozneje pa še grad Hartenstein. Prvi sodi med najstarejše gradove na Slovenskem. Njegovo ime izhaja iz staro nemškega izraza »Bil«, ki pomeni obrambo ali boj. Danes sta, žal, oba gradova v razvalinah, ohranjen je le del obzidja.

Učitelj se v kraju omenja že leta 1404. Leta 1466 je vitez Jošt Helfenberg poklonil cerkvi na griču pod gradom prostor za šolo. Po ukazu Marije Terezije leta 1774 so bile po vsej deželi ustanovljene šole. Trivialka je pričela z delom v cerkovnikovi hiši 1802. Šolo pa so na sedanjem mestu zgradili 1824. Kmalu je postala dvorazrednica, nato štirirazrednica in po drugi svetovni vojni nižja gimnazija.
Legenda pravi, da naj bi bila pred 1000 leti na Pilštanju rojena edina slovenska svetnica sv. Ema, ustanoviteljica samostana na Krki na Koroškem. O tem pričata njena freska in kip v cerkvi sv. Mihaela.
Pilštanjska prafara, mati vseh cerkva na Kozjanskem, se prvič omenja 1167. Iz nje je kasneje nastalo 12 novih župnij na tem področju. Nad glavnim portalom cerkve je plošča s škofijskim grbom, ki je bila prenesena s pilštanjskega gradu.
Na pobočju nad reko Bistrico stojita ob poti v Lesično samotna Ajdovska žena in Vitez. Legenda pravi, da je z otrokom v naročju okamenela, ker je preklela sonce.
Na področju Pilštanja je v preteklosti rastlo obilo drena. Iz posušenih drnul, ki so simbol Pilštanja, se pripravlja pijača drnulovec, ki je tod zelo cenjena. Na to spominja tudi naša himna, ki opeva drenova drevesa in zdravilne drnule.

Del pilštanjske himne:
»Čez Pilštanj voda teče, drnule peremo,
če eno nam odnese, se vsi zaderemo.
Kak´ škoda je drnule, po Pilštanj jamramo,
če kdo drnulo najde, nazaj na Pilštanj z njo.
po Pilštanj´ se bahamo, kako je včasih luštno b´lo,
ko smo drnule prali in zraven pil vodo.
«