Turizem v su�itju z naravo

Lurška jama

Lurška jama leži približno 250 m južno od cerkve sv. Marije v Zagorju. Po 19 m visokim spodmolom iz peščenjaka je urejen manjši oltar, ob njem sta levo in desno nizka stebra, desno je tudi izvir zdravilne vode. V steni spodmola je niša (oltarno prizorišče), kamor so ob religioznih obredih in romanjih postavili kipec Lurške Marije. Oltar sta dopolnjevala še kipa Bernardke in svetnika, domnevno Frančiška Asiškega. Ohranjeni sta le še ženski figuri, shranjeni v kapeli Lurške Matere Božje v Podlogu pod Bohorjem. Usoda oziroma današnja lokacija svetnika ni znana.

Izvir zdravilne vode je bil verjetno poznan in obiskovan že v preteklosti.

Iz leta 1920 je ohranjena naznanilna listina, v kateri lastnika parcele, kjer leži jama ter platno pred njo, Jože in Marija Ivačič, zapuščata župnijski cerkvi sv. Marije v Zagorju v uporabo. Parcela je dana v rabo župnijski cerkvi za nabožne namene. Lastnika dovoljujeta tudi izgradnjo kapelice ali oltarja ali druge naprave, pri kateri bi se izvajale pobožnosti v čast Lurški Materi Božji. Dana je bila tudi pravica uporabe poti do jame v času procesij ali romanj.

Po intenzivnem obiskovanju cerkve sv. Marije pred drugo svetovno vojno in tudi v času po njej je bila jama z oltarjem zapuščena in oltar zanemarjen. Po strmi drči na robu spodmola so odlagali smeti in kosovni odpad.