Turizem v su�itju z naravo

Cerkvi sv. Ane in sv. Matere božje na Tinskem

Na strmem griču (403m) stojita sredi vinogradov dve cerkvi, ki ju na južni strani obdajata škarpa in obzidje. Gotska cerkev sv. Ane je bila nekdaj božjepotna in je bila zgrajena konec 14. stoletja kot donatorska cerkev. Iz tega časa so ladja, prezbiterij ter njun še deloma ohranjen slikarski okras. Zakristija je bila sprva stolpova zvonica in zgrajena morda šele v 15. stoletju. V 17. stoletju so prizidali zvonik, potem ko so odstranili prvotni stolp nad sedanjo zakristijo. Leta 1733 so vzidali pevsko emporo. Glavni portal ima slikarijo iz leta 1487. Na severni steni ladje so sledovi gotskih fresk. Notranjščina je bogato kamnoseško okrašena, med drugim tudi s celjskim grbom. Na severni steni ladje je ohranjena freska iz okoli 1400, ki prikazuje Marijino smrt. Veliki oltar je lepo delo iz druge polovice 17. stoletja. Stranska oltarja sta iz druge polovice 17. stoletja. Velika oljna slika Polaganja v grob je iz leta 1670. Cerkev sv. Ane je enovito ohranjen gotski prostor z mlajšo zakristijo in zvonikom. Skupaj s cerkvijo sv. Matere božje tvori kvaliteten prostorski ambient.

Božjepotna cerkev sv. Matere božje stoji zahodno od cerkve sv. Ane. Zgrajena je bila v drugi polovici 15. stoletja, kot dodatno božjepotno cerkev k že obstoječi cerkvi sv. Ane. V svoji zunanjščini je lepa poznogotska arhitektura z bogatimi kamnoseškimi detajli. Ladja je imela prvotno raven strop. Leta 1524 so ladjo spremenili v dvoladijski dvoranski prostor in jo obokali. Zvonik je bil prizidan srdi 17. stoletja, zakristija pa v prvi polovici 18. stoletja. Notranjščina je bila predelana okoli leta 1770. Veliki oltar iz leta 1644, ki je bil v času med 1760 in 1770 baročno predelan in povečan, hrani dragocen kamnit Marijin kip iz okoli leta 1400. Šest stranskih oltarjev je napravila Mersijeva rogaška rezbarska delavnica med leti 1760 in 1770. Krasijo jih oljne slike rogaškega slikarja Antona Lerchingerja. Zvon je leta 1668 ulil Nikolaj Bosset v Celju.