Turizem v su�itju z naravo

Cerkev Zagorske matere Božje

Sredi vasi stoji mogočna zgradba – cerkev Zagorske Matere Božje. Nad glavnim vhodom naletimo na letnico 1661, to je zgodnji barok. Cerkev je pa le starejša, saj njeni začetki segajo v srednji vek. To dejstvo potrjuje majhna nadstropna kapela na južni strani cerkve, ki je gotsko obokana, na sklepniku pa je izklesan celjski grb s šest krakimi zvezdami. Ta obok in gotske freske dokazujejo, da je nastala nekje sredi 15. stoletja, saj so Celjski grofje že leta 1456 izumrli. Vendar pa Celjski grofje, kar omenja že Valvazor, niso bili edini plemiči, ki so gradili cerkve. Za cerkev so v baroku poskrbeli grofje Attemsi. Plemiška družina Attems je na Štajerskem imela vrsto gradov.
Cerkev v Zagorju je baročno opremil Ignac Marija grof Attems (1649–1732), lastnik gradov Hartenstein (Pilštanj) in Podčetrtek. Cerkev je poslikal s freskami mojster Anton Lerchinger. Ta umetnik je poslikal tudi cerkev v Olimju in na Gradu pri Slovenj Gradcu. Občudovanja vredne freske, kjer so upodobljeni prizori Marijinega kronanja, upodobitve evangelistov, skupine ubogih in potrebnih pomoči, bolniki, pohabljenci … Na enem koncu je tudi grof Attems kot jetnik …
V plitvih vdolbinah sta naslikana dva stranska oltarja: Sv. Lenarta, Uršule in Marjete, ki pa sta zakrita z misijonskim križem in plastiko sv. Uršule.
Omeniti še moramo obe stranski kapeli: sv. Jožefa, ki je poslikana s prizori iz njegovega življenja ter sv. Družine. Desna pa je posvečena sv. Dizmi - desnemu razbojniku.
Veliki oltar je iz 18. stoletja, ki ga je izdelal umetnik iz Laškega – Janez Gregor Božič. Na tem kraljuje mnogo starejši Marijin kip, ki je obdan z angelčki, nad njo pa Bog Oče s sv. Duhom.
Cerkev ima tudi lepe baročne orgle, ki so razvite v prostor in višino. Kronajo jih trije igrajajoči angeli, katerih srednji drži notni listek z letnico 1731, ob strani pa jih krase bogato razvita akontova krila. Orgle so delo Celjana Antona Janešeka iz leta 1731. Povečal jih je Mihael Rupnik iz Medvedovega sela leta 1867.
Do leta 1867 je bilo okoli cerkve pokopališče, nato pa so ga prenesli na sedanje mesto. Obzidje in eskarpo so popravili leta 1876. Obzidje je tako močno, da je verjetno včasih služilo tudi za tabor.