Turizem v su�itju z naravo

Cerkev Marijinega vnebovzetja

Nekdanja samostanska cerkev pavlincev stoji v Olimju, orientirana v smeri sever-jug, prizidana na zahodni strani graščine. Cerkev sestavljajo: ladja, ob njeni vzhodni fasadi prizidan zvonik, pravokotno zaključen prezbiterij in na jugu prizidana kapela. Vhodno fasado z vzvalovljenim čelom obrobljajo trije pari slikanih pilastrov, ločenih z delnimi pasovi. V sredini fasade so: polkrožno zaključen portal s prekinjenim trikotnim čelom nad profilirano preklado, visoko polkrožno okno in niša, v kateri stoji lesen kip Brezmadežne.
Obroba oken in niše je krašena s slikanim akantom. Zvonik z naslikanimi vogalniki ima zvonovo lino z letnico 1710 in naslikano uro. V pravokotnem nadzidku je poleg dveh naslikanih ur še freska, ki prikazuje Marijo. Polkrožno zaključeni okni na zahodni steni ladje imata v obrobi naslikan akant, nad okni pa je polkrožni napušč, poslikan z medaljoni. Frančiškova kapela je členjena z maltastimi pilastri in velikima baročnima oknoma, na severni steni pa je podoba členitev naslikana. Nad oknom je v maltasti kartuši napisana letnica 1761. Prezbiterij ima slikane vogalnike, barvno členjene opornike in podvenčni zidec z motivi medaljonov. Tlak v notranjščini je marmornat. Zidana pevska empora počiva na dveh stebrih in treh križnih obokih. Visoko in prostrano ladjo členi pet parov pilastrov, ki nosijo profilirano ogredje in banjo z oprogami ter s šilastoročno zaključenimi sosvodnicami. Nad stranskimi kapelami so oratoriji. Frančiškova kapela, ki je enako visoka kot ladja, se zaključuje konveksno in je banjasto obokana s parom sosvodnic. Zakristija v obrambnem stolpu ima svode s kupolo in z radialno postavljenimi šestimi sosvodnicami. Freske, ki krasijo steno slavoloka v ladji in prezbiteriju, so delo Ivana Rangerja iz leta 1740. Freske v Frančiškovi kapeli so delo Antona Lerchingerja iz leta 1766.Veliki oltar v prezbiteriju, oltarja v slavoločni steni in prižnica so nastali okrog leta 1680. Oltarje v stranskih nišah, v prvi in drugi desni ter v drugi levi kapeli pripisujejo Mihaelu Pogačniku in je, tako kot oltar v prvi levi kapeli iz sredine 18. stoletja. Oltar svetega Frančiška Ksaverija v kapeli je pomembno in zelo kvalitetno delo iz leta 1766, kar velja tudi za orgelsko omaro in orgle, ki jih je postavil orglarski mojster Janeček leta 1765. Za orglami je trinajstsedežna klop z ločenimi sedeži z bogatim intarzinim hrbtiščem. Večina klopi v ladji je baročnih. Na ogredju je postavljenih deset kipov angelov. Graščino v Olimju so dobili pavlinci leta 1663 v dar. V letih 1665 - 1680 so jo vzporedno s postavitvijo cerkve predelali v samostan. Rezultat združitve arhitekture s kiparskimi in slikarskimi umetninami je eden redko ohranjenih celostnih sakralnih spomenikov.