Turizem v su�itju z naravo

Cerkev Čenstohovske Matere božje

Leta 1750 je neki romar iz Čenstohove prinesel podobo jasnogorske Marije v cerkev sv. Lenarta v Dreveniku, ki je bila takrat kostrivniška župnijska cerkev. Ta starodavna cerkev stoji danes skrita pod mogočnim Bočem ob nekdanji jezdni poti iz Kostrivnice proti Studenicam. Prvič se omenja že med letoma 1160 in 1170 kot podružnica prafare Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Po sodbi poznavalcev je bila sedanja gotska stavba, ki se ponaša z nekaterimi izredno lepimi prvinami, zgrajena v drugi polovici 14. stoletja. V svojem potopisu jo omenja tudi Pavel Santonino in pravi: "Tisti dan smo šli iz Lemberga v Studenice. Sredi poti je škof posvetil vikarijatsko pokopališče cerkve sv. Lenarta v Kostrivnici, ki je podružnična cerkev sv. Križa pri Rogatcu. Ta bazilika je na pogled lepša od drugih v Savinjski krajini, s povsem obokanimi stropi in različnimi poslikavami." Takratno lepo svetišče, ki ga je Santonino imenoval "bazilika", je ohranjeno še danes. Ker je bilo odmaknjeno, župnišče z gospodarskimi poslopji pa zaradi plazovitega zemljišča tudi ogroženo, so se v šestdesetih letih domačini skupaj s takratnim župnikom Francem Grmičem, ki je skrbno zapisal vse dogodke, odločil za zidavo novega svetišča, ki bo bolj v središču župnije in na varnejšem mestu. V rekordnem času so v Zgornji Kostrivnici na griču, ki ga je podaril rogaški grof Leslie, v Ietih 1766 do 1769 pozidali sedanjo baročno cerkev. Ta je po svoji arhitekturi prava mojstrovina tistega časa. Že pred gradnjo so se odločili, da jo bodo posvetili "Poljski Mariji". Zato so na gradbišču postavili leseno kapelo in imeli pri njej pobožnosti. To je privabljajo ljudi z vseh strani. Ko so postavili cerkev, so se romarji, ki so hodili na Sladko goro, še raje ustavljali na prijaznem griču. Kronist je zapisal, da je cerkev prvo leto obiskalo 33 procesij, čudežnih uslišanj pa je bilo 75!

Romarja tudi danes prevzame razgibana zunanjščina, ko pride v cerkev, pa je še bolj očaran. Glavni oltar je čudovito baročno delo. Sem so ga prinesli iz mariborske cerkve sv. Alojzija potem, ko je bil tamkajšnji jezuitski samostan ukinjen. Na Jakobovo nedeljo 1784 je bil oltar posvečen Mariji v čast, zato je še dandanes, ko so vsa druga romanja sem zamrla, edini romarski shod vsako leto na to nedeljo. Tudi drugi štirje oltarji so lepo delo, čeprav jih je naredil mojster Franc Kotnik šele leta 1859, a je zanje uporabil lepe baročne kipe in tako ohranil celotno podobo cerkve v baročnem duhu.