Napoteni oz. detaširani delavec je delavec, ki je zaposlen v državi članici in ga njegov delodajalec začasno pošlje oz. napoti opravljati delo v drugo državo članico.

Poznamo več vrst napotitev delavcev, in sicer:

  • napotitve delavcev na delo v eno izmed od držav članic na lasten račun in pod lastnim vodstvom na podlagi pogodbe, sklenjene med podjetjem, ki je delavce napotilo, in pogodbenico, kateri so storitve namenjene;
  • napotitve delavcev v ustanovo ali podjetje, ki je v lasti skupine v eni od držav članic;
  • ko podjetje ali agencija za začasno opravljanje dejavnosti posredujejo delo delavca podjetju uporabniku, s sedežem na ozemlju katere od držav članic.

Za vse vrste napotitev velja pogoj, da v času napotitve obstaja delovno razmerje med podjetjem, ki delavca napoti in delavcem.

Za napotitev delavcev na delo v tujino je potrebno izpolnjevati splošne pogoje, ki so:

  • napotena oseba mora biti vsaj en mesec pred napotitvijo vključena v obvezna zavarovanja za socialno varnost;
  • napotena oseba ima pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela v tujini;
  • gre za plačano zaposlitev;
  • delovno razmerje traja celotno obdobje napotitve na delo v tujino;
  • trajanje napotitve ne presega 24 mesecev;
  • izjemoma lahko napotitev traja 5 let, vendar le na podlagi dogovora med državama članicama;
  • ne gre za zamenjavo druge, že napotene osebe, ki ji je napotitev potekla in
  • prekinitev krajša od dveh mesecev se ne šteje kot prekinitev napotitve.

Pri napotitvi delavcev na delo v tujino je potrebno upoštevati tudi določene predpise oz. pravila. Delavec, ki je napoten na delo v državo članico, ostane v delovnem razmerju pri podjetju, ki ga je napotilo, vendar velja za napotene delavce v določenem obsegu tudi delovnopravna zakonodaja države napotitve (države članice), v kateri napoteni delavci opravljajo delo. Direktiva 96/71/ES in Direktiva 2014/67/EU s področja napotitve delavcev napotenim delavcem zagotavljata minimalne pravice. Pravice mora zagotoviti delodajalec, država napotitve pa mora poskrbeti, da delodajalci, ki napotujejo delavce na delo v državo članico, le-tem pravice tudi zagotovijo. Napotenim delavcem je potrebno zagotoviti delovne razmere v državi napotitve, ki so določene z zakonom ali drugimi predpisi in kolektivnimi pogodbami (delovni čas in počitek, plačani letni dopust, minimalne urne postavke, zdravje in varnost pri delu, itd.).

Delavci pa za opravljanje storitev v drugih državah članicah EU potrebujejo potrdilo A1, ki jim omogoča ohranitev vključitve v slovensko socialno zavarovanje za čas opravljanja dela v drugi državi članici.

 

Metka Kovačič, svetovalka SPOT Savinjska

 

Vir:

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija