Vlada je pričela z obravnavo popravkov in dopolnitev trenutno veljavne protikorona zakonodaje, sprejetje pa lahko pričakujemo do konca prihodnjega tedna. S popravki trenutno veljavnega zakona bo vlada skušala poskrbeti za nedoslednosti, ob tem pa bo v določeni meri tudi razširila krog upravičencev do pomoči.

Predlog drugega protikorona zakona je v osnovi namenjen predvsem zagotavljanju likvidnosti gospodarstva in naj bi podjetjem omogočil oživitev njihove investicijske aktivnosti ter posledično ohranitev delovnih mest.

Predlog je, da bi naj bili po novem pogoji za upravičenost do pomoči – subvencioniranja nadomestil plač za delavce, ki čakajo na delo in do mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene izenačeni. Do pomoči naj bi bili upravičeni subjekti, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 upadli za več kot 20 % glede na leto 2019.

Od poslovnih subjektov, ki niso poslovali v celotnem letu 2019, oziroma v letu 2020, bodo do pomoči upravičeni le tisti, katerih povprečni mesečni prihodki bodo v letu 2020 upadli za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če subjekti v letu 2019 niso poslovali, bodo do pomoči upravičeni tisti, katerim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 upadli za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020, do 12. marca 2020.

Na podlagi predloga, bi naj bili  do kriznega dodatka in oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje upravičeni  delodajalci iz bančnih ali zavarovalniških dejavnosti skupine K. Do pomoči naj bi bili upravičeni tudi poslovodje enoosebnih d.o.o., zadrug in zavodov ter tisti, ki so jim priznane pravice iz starševskega varstva in družinski pomočniki. Za njih naj bi tudi bi veljala oprostitev plačila prispevkov.

Kriznega dodatna naj ne bi dobil delavec za dneve ko ne dela (dopust, bolniška, začasno čakanje na delo). Če pa bi delavec na praznik ali dela prost dan delal, pa bi mu za ta dan krizni dodatek bil priznan. Do kriznega dodatka bi lahko bili upravičeni tudi zaposleni s pogodbo za krajši delovni čas.

Solidarnostni dodatek naj bi poleg rednih študentov lahko po pridobili tudi izredni študenti, izplačilo za vse pa bi se premaknilo na 1. junij. Do dodatka pa ne bi bili več upravičeni redni študenti, ki so bili 13. marca v rednem delovnem razmerju, samozaposleni, družbeniki, kmetje ali so bili zavarovani na podlagi prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje.

Izplačevanje nagrad naj bi bilo po predlogu zakona prepovedano samo poslovodstvu, ne pa tudi zaposlenim. Dodatno bi omejitev veljala za odkupe lastnih deležev in delnic družb, zaradi večkratnega nagrajevanja poslovodstva ali izplačevanja dobička. Do izplačevanja nagrad in dobička pri tem ne bi smelo priti letos (za leto 2019) in za leto 2020.

Enoletni odlog anuitet posojil in drugih obveznosti bi po predlogu prišel v poštev tudi za dolžnike, ki so pogodbe sklenili na podlagi zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah. Posamezne obveznosti do razglasitve epidemije sicer še ne bi smele zapasti v plačilo. Odlog bi veljal tudi za kreditne pogodbe, ki jih sklepajo javni skladi.

Predlog zakona obravnava tudi sezonsko delo. Po predlogu bi bilo mogoče, da bi zavod za zaposlovanje brezposelne napotil na sezonsko delo v kmetijstvu. To delo pa bi lahko opravljali tudi zaposleni na čakanju na delo, s predhodnim pisnim soglasjem delodajalca.

Ob vsem napisanemu je potrebno opozoriti, da so to le predlogi in da lahko pride do sprememb in popravkov pred dokončnim sprejetjem zakona.

 

Metka Kovačič, SPOT svetovanje Savinjska

Vir:

 

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija